Pretresenost
»Pretresena sem. Novo grobišče. Nov dokaz, da je moja domovina prepojena s krvjo nedolžnih ljudi, nedolžnih žrtev zločinskega uma. Um, ki je razumel le sebe in ki je stremel k svoji pravici. Kaznovanju ljudi, ki so razmišljali drugače. Kazen - smrt. Brez sodnih odločb, brez sodnih procesov, kar tako, na ukaz,« je zapisala sunshine girl. Pri tem še zdaleč ni bila edina. Njena čustva je, denimo, delila tudi milojka: »Danes sem pretresena! Zaradi tiste odkrite jame, tistega grobišča. /…/ Kako se počutijo še živeči svojci, potomci ubitih. In nenazadnje, kako se počutijo tisti, ki so za te poboje vedeli, pa so molčali. /…/ Še bolj me boli, da se zdi nekaterim čudno, da to obsojamo. Da je to pač zgodovina! Nikakor ne morem tega prebaviti! Ne morejo biti po Sloveniji grobišča, morilcev pa ni!«

Sram
Pisci blogov ob odkritju trupel v Barbarinem rovu pa niso bili le pretreseni. Pretresenost je namreč spremljal tudi občutek sramu. »Prav sram me je, ko prebiram poste ljudi, ki opravičujejo povojne poboje. To so bili zločini in tisti, ki so jih izvršili, so bili zločinci in so ostali zločinci. Z ničimer ne moreš opravičevati povojnih pobojev, prav z ničemer. Zagovarjati te zločine je isto, kot bi sami sodelovali pri tem zločinih. Sram me je, da so mladi ljudje sposobni zagovarjati zverinsko ubijanje vseh in vsega, kar ni bilo po volji zločincev,« je zapisal johanbank.

Žalost
Da je odkritje žalostno za zgodovino slovenskega naroda, je ugotavljal Okop: »Ta del naše zgodovine je najtemnejši madež v njej, žalosten in nepotreben. Za vsak Zločin obstaja kazen, in nekaterim že pošteno zvoni …Trka na vest, če jo sploh imajo …«

Poezija
Včasih je čustvo laže izraziti v obliki poezije. Karolina je pod naslovom Zakaj??? skovala naslednje stihe:
»Zakaj se zgodilo je vse to, ko svoboda bila je na dlani ...
ko se začenjalo je novo življenje ... nastalo je samo trpljenje ...
mnogi zaman so svojce čakali, mnogi ljubljeni obraz iskali ...
nekdo je zasejal sovraštvo med vse. .. da brat brata sovražil je ...
da sosed sosedu bil je sovrag, da žena moža je izdala,
ker srce njeno so zastrupili, z besedami lažnimi ji dušo uničili ...
Postoj zdaj Ti, ki si to storil, da narod slovenski si tako razdvojil ...
al peče te vest, imaš miren spanec, al tvoje srce je trdo kot kamen ...

Roberta Kašeta pa je Huda jama navdahnila v proznem leposlovnem smislu. Kaj je zapisalo njegovo pero, si preberite na Mojem spletu.

Kritičnost
»Resnica? Slovenec ne bi prepoznal resnice, če bi ga z najdebelejšim kolom udarila v glavo - on prepoznava le psevdonima Tito in Rupnik, ki ju potem imenuje resnica,« je bil po objavi razkritja novega prikritega grobišča kritičen erneclales.

Cinizem
Novica je vzbujala še več kot kritičnost - denimo cinizem. Na kakšen način, prikazuje zapis Vaškestraže: »Pozneje, po zažigu škofa Vovka se je Tito peljal z avtom skozi Novo mesto. Čakalo ga je veliko komunističnih privržencev, da bi ga ustavili in pozdravili. Adjutant ga je vprašal, ali naj se ustavi. Tito je odgovoril: 'Poženi. Tu zažigajo škofe.' In je adjutant pognal v Kočevske gozdove, kjer so ljudi ubijali na 'bolj' humane načine.«

Dokazovanje
Vsi blogarji se sicer niso prepuščali čustvom, saj so nekateri trezno preučevali, kaj se je leta 1945 dogajalo na slovenskih tleh in kdo je to dogajanje spremljal. »Že dolgo je sprejeto dejstvo, da je za povojne poboje vedela takratna komunistična oblast. Kardeljeva depeša iz junija 1945 pa tudi jasno dokazuje, da je množično ubijanje ali čiščenje, kot so mu takrat rekli, projekt komunistične oblasti,« navaja roksy, ki je svoje trditve skušal podkrepiti tudi z objavo dokumenta.

Modrovanje
»Zmagati v vojni vihri je možno po zaslugi marsičesa: boljšega orožja, večje zvitosti ali brezobzirnosti, vojne sreče, močnejših zaveznikov. Zato zmaga na bojišču še ne pove veliko o zmagovalcu. Šele po zmagi se pokaže njegova prava podoba. /…/ Pripadniki enobeja so imeli najkasneje po končani vojni priložnost dokazati, da zmorejo zmagati tudi nad seboj in s tem naš narod zares osvoboditi. Toda to priložnost so zapravili. Svojo vojaško zmago so spremenili v svoj moralni poraz. To, kar se je zgodilo tiste tragične dni leta 1945 na mnogih moriščih širom Slovenije, namreč ni mogoče imeti za 'zasluženo kazen', 'napako' ali 'usmrtitev',« je razmišljal Vaškastraža.

Spravnost
»Nekateri ljudje ne znajo živeti v sedanjosti. Čutijo se odgovorne za pravično vrednotenje nečesa, kar se je že zgodilo, v neki drugi sedanjosti. S tem je preteklost znova postavljena v sedanjost in riše sveže brazde, ki bodo vplivale na našo prihodnost. /…/ Ljudje smo zveri. Morala je priučena in tako je tudi prav. Jezus je dejal: 'Tisti, ki je brez greha naj, prvi vrže kamen.' Poglejte se v zrcalo in vsaj sami sebi v oči priznajte, kateri demoni se skrivajo v vas. In ne bodite pošteni samo zato, ker nimate pravih priložnosti,« je skušal spravno delovati cvajštan, ki pri tem ni pozabil obsoditi povojnih pobojev.

Boditi vidni. Pokažite se. MMC-jev Moj splet. Vaš splet.

M. N.