V Odmevih sta aktualno politično dogajanje komentirala Ali H. Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, in Dejan Steinbuch, komentator Portala Plus. Z njima se je pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

Kandidatura ni presenečenje, veliko se je ugibalo, da bo prav državna sekretarka postala kandidatka za ministrico. Odzivi so relativno dobri, optimistični. Bo imela nova ministrica več možnosti, da izpelje projekte?
Žerdin: Projekti, ki so pred njo, so izjemno zahtevni. Ko se bodo začeli izvajati, ko bodo na mizi predlogi, podatki, bo idile, po vsej verjetnosti konec. Zakaj? Zato, ker so posredi interesi. Interesov v zdravstvu je ogromno, na eni strani zdravništva, na drugi pacientk in pacientov, na tretji strani pa interesi zdravstvenih zavarovalnic. Tega klopčiča interesov upravljati ne bo idilično.

Je ime tako pozno prišlo v javnost, ker to ni bila prva izbira predsednika vlade?
Žerdin: Ne bi špekuliral, razumem pa, da se je predsednik vlade raje odločil za poznavalko zdravstvenega sistema, ki ne prihaja neposredno iz zdravniških vrst. Za ekonomistko, ki prihaja z uglednega inštituta za ekonomska raziskovanja.

Je to lahko prednost, da ministrica ne bo zdravnica?
Steinbuch: Predvsem je to sprememba. Ali je pozitivna ali ne, bomo videli. Precej logično se mi zdi, da ni negativnih odzivov, kajti gospa je relativno neznana v širši javnosti, tudi politični. Niso imeli dovolj časa, da bi jo podrobneje preučili. Glede na razmerje sil ni pričakovati kakšnega presenečenja.

Rekla je, da bo sistem po njenem odhodu vsaj nekoliko boljši …
Steinbuch: Glede na izkušnje in prakso zadnjega desetletja je bil po vsakem ministru sistem nekoliko slabši. Rekel bi, da je zelo optimistična, če misli, da bo vnesla takšno spremembo, da bo sistem boljši.

Žerdin: Tukaj je napoved večje dostopnosti, gre pa za dve dimenziji, na eni strani imamo izredno slabo stanje s podatki, ki kažejo, koliko ljudi je brez osebnega zdravnika, in se – ne glede na to, da je bilo v sistem danega veliko denarja – podatki še naprej slabšajo. Dostopnost pa so tudi čakalne vrste.

O rekonstrukciji vlade se je govorilo že spomladi, kljub temu je bila današnja novica (zamenjava ministrice Šinko in ministra Brežana, op. n.) presenečenje. Kako si razlagate to potezo premierja?
Steinbuch: Premier mora nekoliko piarovsko razmišljati, verjetno v tej fazi ocenjuje, da se izplača braniti ministrico za javno upravo, ki je pravzaprav najšibkejši člen. Samo vprašanje časa je, na neki način opozicija dela uslugo vladajoči koaliciji, kjer so različna mnenja o njeni prihodnosti. Ko gre za ministra za prostor in ministrico za kmetijstvo, pa gre verjetno za množico stvari, ki so bile mogoče javnosti malce manj jasne, ali pa znane. Popoplavna obnova in pa cel kup nepravilnosti v kmetijstvu, povezanih tudi s Slovenskimi državnimi gozdovi, tudi hrana na koncu koncev. Ministrica je stoično povedala, da se ni sama ponujala. Tej vladi je zelo hitro popustil zalet, že po dobrem letu, in takšna rekonstrukcija je nujna.

Je rekonstrukcija ta hip smiselna? In prav ti dve menjavi?
Žerdin: Treba si je obuditi spomin, na kakšen način je bila ta vlada sestavljana. Sestavljena je bila na način, da mandatar in predlagatelji iz preostalih političnih strank niso prav dobro vedeli, kaj predlagajo. To je posledica narave slovenske politične elite. Slovenska politična elita nima časa, da bi dozorela, nima časa, da bi rasla, odraščala, se izkazala na manjših projektih. Ljudje, ki zavzamejo ministrske položaje, so pahnjeni v izjemno težke projekte. Po letu in treh mesecih je premier moral pretehtati, s kom gre lahko naprej in s kom ne. Nekaj zdrsov je bilo. Če javnost ni ustrezno obveščena o pesticidih v slivah, je to katastrofa. Prav je, da vemo, da so pesticidi v slivah. Pri popoplavni obnovi bi verjetno bilo smiselno bolj elaborirati očitke na račun ministra za naravne vire in prostor. Imamo pa poetično lepo situacijo pri interpelaciji zoper ministrico za javno upravo, stranka, ki napoveduje interpelacijo, se bo zagotovo sklicevala na ugotovitve preiskovalnih novinark iz vaše hiše in tednika Mladina. Po drugi strani pa poslušamo iz te iste stranke, da je ta vlada, ki gre zdajle v rekonstrukcijo, brutalno zavojevala TV Slovenija. Se pa bo lahko ob pisanju interpelacije učinkovito sklicevala na gradiva, ki so proizvod novinarskih poizvedovanj.

Ali lahko rekonstrukcija vlade prepreči odhod ministrice za javno upravo? Zdi se, da ni veliko možnosti, da jo bo premier ubranil. Zakaj jo sploh brani, so to pogajanja z javnim sektorjem, ki naj bi bila tik pred koncem?
Steinbuch: To je ena razlaga, ki se je zelo prijela. Utemeljena je na tem, da je na nasprotni strani Branimir Štrukelj, ki je vplivna osebnost in ima toliko medijskega vpliva, da je potenciral to zgodbo. To je do določene mere verjetno res, ampak pri kadriranju, pri ministrih, je predsednik vlade tisti, ki ima prvo in zadnjo besedo. Zakaj bo poskušal ministrico za javno upravo čim dlje ohraniti? Zato, ker je ona s svojimi razpisi poskrbela za to, da so različne nevladne organizacije dobile poplačano to, kar so v predvolilnem času omogočile, pomagale so tej vladi na oblast. To razumem kot quid pro quo, vračanje uslug. Nekdo mora tudi to opravljati. Ne bom rekel, da so to koristni idioti (useful idiots), kot bi rekli Američani, vendar določene ministre premier potrebuje in jih bo poskušal zadržati čim dlje, ne glede na težo očitkov, ki ste jih razkrili v oddaji Tarča. Verjetno bo odstopila sama, ali pa bodo našli elegantno rešitev med interpelacijo, na kateri enostavno ne bo dovolj glasov za njeno obrambo. S tem si premier pilatovsko umije roke.

Žerdin: Tukaj gre za poenostavljanje – quid pro quo. Težava so zavodi, ki jih ustanovijo korporacije, težava je založba, ki dobi denar, kot da je nevladna organizacija. Iz rezultatov razpisa je razvidno, da sredstva dobijo organizacije, ki opravljajo naloge nevladnih organizacij, hkrati pa so v naboru tudi organizacije, ki dosjeja, s katerim bi izkazale svojo utemeljenost, nimajo.

Lahko ministrica preživi ta tornado ali ne?
Steinbuch: Mislim, da težko. Še enkrat, potrebujemo ministre, ki podpisujejo pogodbe.

Žerdin: Odločitev je v rokah Roberta Goloba.