Na odločitev evropskega sodišča, ki ga je za mnenje prosilo slovensko ustavno sodišče, čaka okoli 600 tisoč državljanov, ki so z izbrisom decembra 2013 posredno ali neposredno izgubili več kot pol milijarde evrov.

Razlastitev imetnikov podrejenih obveznic v petih bankah se je zgodila decembra 2013 pod vlado Alenke Bratušek, za Banko Celje pa decembra lani pod vlado Mira Cerarja. Izbris je prizadel več kot 100 tisoč delničarjev ter skoraj pol milijona imetnikov obveznic. 1.600 ljudi je obveznice kupilo neposredno, za večino zavarovancev pa so to storili pokojninski skladi in družbe ter zavarovalnice. Tako imenovana slovenska trojka Bratušek-Čufer-Jazbec je izbris podrejencev utemeljevala z zahtevami in pritiski Bruslja, češ da Slovenija sicer ne bi dobila soglasja za 5- milijardno državno dokapitalizacijo bank. Pri tem se je sklicevala na sporočilo evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank. To med drugim pravi, da naj breme reševanja bank nosijo tudi zasebni vlagatelji, razen lastnikov depozitov in nepodrejenih obveznic. Z vprašanji, povezanimi z veljavnostjo in razlago tega dokumenta se je ustavno sodišče obrnilo na sodišče EU-ja, saj številni kritiki menijo, da predstavlja zgolj smernice, ne pa zakonsko zavezujočih direktiv. Pravno podlago za izbris podrejencev pa je omogočila sporna novela zakona o bančništvu, ki je v ustavni presoji.

Razočarani "podrejenci" pričakujejo povrnitev denarja
Eden izmed osmoljencev je tudi družba Savaprojekt iz Krškega. Pred krizo so dobro poslovali, dobiček pa so, kot pravi direktor družbe Peter Žigante, hoteli investirati v nove tehnologije in zaposlitev 30 novih inženirjev. Kupili so 530 obveznic Abanke in zanje odšteli dobrega pol milijona evrov. Verjeli so zagotovilom centralne banke, da gre za izjemno varno naložbo, 18. decembra 2013 pa jih je država razlastninila, in s tem ogoljufala, pravi Žigante, ogorčen, ker so njegovi družbi pri nakupu obveznic celo pripisovali špekulativne namene. Podobno razočaranje je doživela Bernarda Babič, ki je bila 25 let zaposlena v bančništvu in borznem posredništvu. Podrejenih obveznic ni kupovala le zase, ampak jih je tudi prodajala, prepričana, da gre za varno naložbo. Država je izigrala njeno zaupanje in zaupanje njenih strank. Kot pravi Babičeva, ji je bilo najhuje, ko je morala vlagateljem, med katerimi so bili tudi njeni prijatelji in sosedje, povedati, da so izgubili vse.

Pozitivno rešitev in povrnitev izgubljenega denarja sicer pričakuje Alenka Žnidaršič Krajnc, predsednica Prve osebne zavarovalnice, ki ji je država izbrisala za 19 milijonov evrov podrejenih finančnih instrumentov. Če jim na sodišču uspe, bodo njihovi zavarovanci deležni dodatnega, vsaj 10-odstotnega donosa na privarčevana sredstva, obljublja Žnidaršič Krajnčeva.

Finančni minister dr. Dušan Mramor pa meni, da sodišče v Luksemburgu ne bo ugodilo imetnikom izbrisanih obveznic in delnic. Zanimivo je, da je Mramor, ko še ni bil finančni minister, vladi Alenke Bratušek odsvetoval "striženje" oziroma razlastitev. Zadeva se mu je zdela pravno in ekonomsko problematična, je priznal v pogovoru za tednik Mladino maja 2014. Kot finančni minister pa je Mramor prepričan, da je bil postopek izbrisa pravilen in da drugačen način reševanja bančne luknje v tistem času ni bil mogoč.