Pri vnosu zlatega pravila v ustavo sta potrebno podporo odpovedali obe opozicijski stranki, podobno usodo doživlja predlog za spremembo referendumske ureditve, je pojasnil premier Janez Janša.

Predsedniki parlamentarnih strank, vodje njihovih poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti so se sestali s predsednikom vlade. Sestanek je bil namenjen pogovoru o spremembah na področju referenduma in vnosu fiskalnega pravila v ustavo, kjer je postopek obstal na zadnji stopnici pred glasovanjem v DZ-ju.

"Upam, da se bo pokazala odgovornost vseh poslancev"
Pri vnosu zlatega pravila v ustavo so bile končane tri faze postopka, a je na koncu DZ-ju zmanjkala dvotretjinska večina, je povedal Janša. Zaveda se, da koalicija nima zadostne podpore, a ker so bile tri faze že izvedene, bodo še pred poletjem izpeljali tudi četrto. Premier upa, da se bo ob tem pokazala odgovornost vseh poslancev.

Opomnil je, da bo od glasovanja odvisno, na kakšen način bomo reševali svoje težave - sami ali tako kot Ciper, Španija, Grčija. Vnos fiskalnega pravila v ustavo, ki bi določilo mejo, do katere se lahko država še zadolžuje, bi bil lahko pomemben signal.

"Janković je sestanek zapustil, ko je predstavil predlog"
Podobno usodo kot zlato pravilo pa doživlja tudi sprememba referendumske zakonodaje. Janković je namreč na današnjem sestanku predstavil predlog, da bi začele spremembe veljati šele leta 2015. Janša je dejal, da bomo takrat ali že iz krize ali pa tam, kjer je danes Grčija.

Poudaril je, da bi bilo od PS-ja najbolj pošteno, da ne podpirajo obstoječega predloga. Dejal je, da je Janković na sestanku sicer dejal, da ne gre za pogoj, ampak le za predlog, a je takoj, ko ga je predstavil, sestanek zapustil, zato razprava o predlogu ni bila mogoča.

Janša je povedal, da je bil ravno Janković tisti, ki je predlagal dan in uro sestanka, zdaj pa je bil ravno on prvi, ki ga je zapustil. Takšno ravnanje se zdi premierju neresno in neprimerno za parlamentarno stranko.

Napovedal je še, da bo, čeprav PS in NSi ne podpirata predlaganih sprememb referendumske zakonodaje, vlada postopek peljala naprej.

Po prvem sestanku je kazalo na dogovor
Na zadnjem sestanku konec maja naj bi se sicer med drugim že dogovorili, da se določi 35-odstotni kvorum, ki bi bil potreben za veljavnost referenduma. Načelno so se uskladili še o tem, da referenduma ne bi mogla več predlagati tretjina poslancev in državni svet in da na referendumu ne bi smeli odločati o vprašanjih fiskalne narave.

Pozitivna Slovenija pa je na seji sveta stranke v četrtek sklenila, da bo preostalim strankam predlagala, da bi omenjene spremembe začele veljati šele 1. januarja 2015. Novi predsednik SD-ja Igor Lukšič pa je nedavno omenjal, da bi veljalo razmisliti o še višjem kvorumu.