Odbor DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide ni sprejel predloga novele zakona o štipendiranju, ki jo je v DZ že marca vložil SDS.

Koalicija pa je tik pred sejo vložila svoj predlog, ki ukinja nezdružljivost štipendij, za razliko od opozicijskega pa ne vsebuje predloga za dvig štipendije za deficitarne poklice.

Na seji je dodatno obrazložitev predloga novele zakona o štipendiranju podal poslanec SDS-a Andrej Hoivik. Cilj zakona je odprava diskriminacije mladih, saj bi bili lahko upravičeni do hkratnega prejemanja tako državne kot Zoisove štipendije. Z dvigom štipendij za deficitarne poklice na 150 evrov, trenutno znaša dobrih 118 evrov, pa bi po njegovem pridobili kadre v deficitarnih poklicih, predvsem v turizmu in gostinstvu.

Po sedanjem zakonu o štipendiranju se štipendiji izključujeta in se mora upravičenec, ki je upravičen do obeh, opredeliti, katero bo prejemal oz. kateri se bo odpovedal. "Socialno ogroženim moramo omogočiti, če so ob tem tudi nadarjeni, da imajo enaka izhodišča kot tisti, ki pač ne prihajajo iz tako socialno ogroženih okolij," je dejal.

Feketi: Predlog je pomanjkljiv

Vlada predloga po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo Igorja Feketija ne podpira iz treh razlogov. Ker predlog določa istočasno prejemanje Zoisove in državne štipendije, pri čemer prvo dodeljuje javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, drugo pa centri za socialno delo, na vladi ocenjujejo, da bi prenos podeljevanja državnih štipendij s 64 centrov za socialno delo na javni sklad pomenil zahteven in dolgotrajen postopek prenosa pristojnosti z enega organa na drugega.

"Takšna izvedba predstavlja tudi korenit poseg v informacijski sistem tako centrov za socialno delo kot javnega sklada," je dejal in dodal, da je predlog pomanjkljiv, saj ne vsebuje podatkov o tem, kakšno bi bilo število štipendistov, ki bi na letni ravni prejemali obe štipendiji hkrati, prav tako ne vsebuje izračuna finančnih posledic za državni proračun. Predlog po njegovem mnenju ne predvideva dodatnih sredstev, ki bi bili potrebni za hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije ter za povišanje mesečnega zneska za deficitarne štipendije.

Sorodna novica Bi dijaki in študentje morali imeti možnost hkratnega prejemanja državne in Zoisove štipendije?

Direktorica sklada Barbara Leder je opozorila, da je treba razmisliti, pri katerih štipendijah se bo dodatek za bivanje dodelil, da ne pride do dvojnega financiranja. V zvezi z deficitarnimi štipendijami pa je menila, da štipendist ni obvezan, da se v deficitarnem poklicu, za katerega se šola, tudi zaposli.

Trussevic: Zakon je diskriminatoren

Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Simon Trussevich je poudaril, da je sedanji zakon o štipendiranju diskriminatoren, ker izključuje možnost prejemanja državne in Zoisove štipendije, čeprav sta namena povsem različna. Poudaril je, da mladinska in dijaška organizacija to problematiko naslavljata že dalj časa, a se žal na tem področju ni nič spremenilo. S tega vidika jih skrbi, kako se bo zadeva odvijala naprej, če zakon ne bo sprejet. Vse pa se lahko spremeni, če je politična volja, je prepričan Trussevich.

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pozdravljajo vse ukrepe v predlaganem zakonu za izboljšanje socialnega položaja dijakov in študentov, je povedal Rasim Čehić iz ŠOS-a. Tudi v Mladinskem svetu Slovenije na zakon o štipendiranju in na združevanje štipendij po besedah Nadje Emeršič opozarjajo že nekaj časa. Omenila je, da je koalicija medtem vložila svoj predlog, ki pa ga niso imeli časa preučiti.

Da je koalicija vložila svoj predlog, je potrdila Sara Žibrat (Svoboda). Kot je povedala, so pred sejo odbora v parlamentarno obravnavo po skrajšanem postopku vložili svoj predlog zakona, ki uresničuje eno od koalicijskih obljub, ki so jih dali študentom, to je združljivost Zoisove in državne štipendije.

Po mnenju Mihe Kordiša (Levica) bodo študenti, ki prihajajo iz deprivilegiranih okolij, hkrati pa imajo nadpovprečne rezultate, lahko hkrati prejemali državno in Zoisovo štipendijo. Zakon naj bi začel veljati s študijskim letom 2024/2025. Za svoj predlog zakona so se odločili, ker predlog SDS-a ni izvedljiv zaradi "tehnične anomalije".

V opozicijskih vrstah to potezo koalicije vidijo kot "politično opredeljevanje in nabiranje političnih točk". Karmen Furman (SDS) meni, da bi njihov predlog lahko koalicija popravila z dopolnili. Prepričana je, da gre za politične manevre, in spomnila, da v predlogu koalicije ni zviševanja štipendij za deficitarne poklice, medtem ko ga njihov vsebuje.