Uradniki z upravnih enot v volilnih komisijah sodelujejo kot tajniki in njihovi namestniki. Vsaj v Ljubljani pa je trenutno njihovo sodelovanje pod vprašajem, saj so se tajniki volilnih komisij in njihovi namestniki odločili za odstop. Kot so za Slovensko tiskovno agencijo potrdili na Državni volilni komisiji (DVK), so 10. januarja prejeli odstopne izjave tako tajnikov dveh volilnih komisij volilnih enot in 14 okrajnih volilnih komisij z območja Ljubljane kot tudi njihovih namestnikov.

DVK je nato načelnici ljubljanske upravne enote Andreji Erjavec 12. januarja poslal poziv za posredovanje novih predlogov za imenovanje tajnikov in njihovih namestnikov. V pozivu so navedli 8-dnevni rok za odgovor, a tega do zdaj še niso prejeli, so navedli na DVK-ju.

V skladu z zakonom o volitvah v državni zbor tajnike volilnih komisij in njihove namestnike imenuje DVK na predlog načelnika upravne enote za štiri leta izmed uradnikov upravne enote, ki opravljajo upravne naloge s področja upravnih notranjih zadev ali imajo izkušnje z volitvami.

Pri tem so na DVK-ju poudarili, da je vloga tajnikov volilnih komisij in njihovih namestnikov pri izvedbi volitev nedvomno izjemno pomembna, so nepogrešljiv člen, saj opravljajo vsa tehnična in administrativna opravila za volilne komisije.

Javilo se jih je daleč premalo

Načelnica ljubljanske upravne enote Andreja Erjavec je pojasnila, da je zaposlene z dopisom povprašala, ali je kdo pripravljen sodelovati pri volitvah. Javil se je zgolj eden, ki je to delo že opravljal, in trije novi, od tega eden pogojno. Za vsa mesta v volilnih komisijah pa bi jih potrebovali 30. Zato je zaposlenim poslala še en dopis s prošnjo, ali bi se kdo javil za delo pri izvedbi volitev. Danes pa se je sešla tudi z dozdajšnjimi tajniki volilnih komisij in njihovimi namestniki, ki pa vztrajajo pri svoji odločitvi.

Andreja Erjavec opozarja, da gre za funkcijo, ki je prostovoljna. "Če se nihče ne javi, koga naj predlagam," sprašuje. Uslužbenci, ki so do zdaj sodelovali v volilnih komisijah, ji namreč razlagajo, da si ne upajo prevzeti odgovornosti za izvedbo volitev ob vsem delu, ki ga je že zdaj enormno veliko.

Na upravni enoti imajo namreč takšne zaostanke, da si dodatno delo težko privoščijo. Kot opozarja Andreja Erjavec, ki je tudi sama vrsto let sodelovala pri volitvah, gre za kompleksno nalogo, ki zahteva veliko časa, zato preostalo delo v tem času čaka, stranke pa upravičeno pričakujejo rešitev svoje vloge.

Težavo je treba rešiti na državni ravni, časa ni več veliko

Vodja oddelka za upravno poslovanje na Upravni enoti Ljubljana Ernest Mencigar je v ponedeljkovi oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija dejal, da gre v bistvu za klic na pomoč vladi in vsem na ministrstvu, da je treba nekaj narediti takoj. Kot je pojasnil, glede na obremenitev, ki jo imajo na upravni enoti, v tem trenutku ne morejo prevzeti tega dodatnega dela in odgovornosti, da bodo evropske volitve potekale zakonito. Pri volitvah so opredeljeni roki in vsak zamujen dan je lahko problematičen, je opozoril Mencigar.

Andreja Erjavec tako ugotavlja, da ji ne preostane drugega, kot da DVK-ju posreduje predloge imen tistih nekaj, ki so izrazili pripravljenost, da prevzamejo to obveznost. Opozarja pa, da gre za težavo, ki jo je treba rešiti na državni ravni, pri čemer časa ni več veliko, saj se volilna opravila pred evropskimi volitvami začnejo marca.

DVK: Dolžni so pomagati organom pri njihovem delu

Na DVK-ju pa navajajo, da so v skladu z zakonom državni organi in organi lokalne samouprave dolžni pomagati volilnim organom pri njihovem delu, pogoje za delovanje okrajnih volilnih komisij in volilnih komisij volilnih enot pa zagotavljajo upravne enote, na katerih je sedež teh komisij.

Z nesodelovanjem v volilnih komisijah so sicer zagrozili tudi sodniki.

Ob tem Andreja Erjavec pravi, da razume stavko zaposlenih na upravni enoti, ki je potekala v teh dneh. Po njenih besedah se uradniki trudijo, delali so tudi nadure, ob sobotah, pri reševanju vlog so pomagale druge upravne enote. A je zadev res veliko in zaostankov ni mogoče rešiti čez noč. Samo na oddelku za tujce so letno soočeni z od 28.000 do 29.000 zadevami, nerešenih jih je približno 15.000. Veliki zaostanki so tudi pri knjiženju elektronske pošte, in sicer gre za približno 9000 zadev.

Po besedah Andreje Erjavec je še dodatno zaostanke povečal prehod na novi informacijski sistem. Kot je dejala, se na ministrstvu sicer trudijo, da bi jim prišli naproti z rešitvami, priskrbeli so jim kadrovsko pomoč petih zaposlenih. Javile so se tudi druge upravne enote, da jim lahko priskočijo na pomoč pri knjiženju vhodne pošte, a le do začetka volilnih opravil.