Po mnenju nasprotnikov nepremičninskega zakona ta vzpostavlja tiho nacionalizacijo podeželja, uničuje konkurenčna slovenska gospodarstva, podjetja, obrti in kmetijstva, ogroža mirno starost starejših lastnikov nepremičnin z nizkimi prejemki, ki so v preteklosti že nekajkrat plačali davke, jemlje finančno avtonomijo občin in vzpostavlja grobo centralizacijo države.

S peticijo, ki jo je podpisalo 13 pobudnikov, želijo dati vladi jasno vedeti, da se državljani ne strinjajo z njenim ukrepom. "Prepričan sem, da bo visoka številka, ki se bo merila v desettisočih, vlado prisilila, da bo znova razmislila," je na novinarski konferenci po sestanku nasprotnikov zakona dejal Bogovič.

Ob tem je Bogovič napovedal, da bodo prihodnji teden pripravili tudi oceno o ustavni presoji, razmislili pa bodo še o morebitnih protestih. "Mirno lahko rečemo, da smo tu zbrani tisti, ki predstavljamo tiste, ki živijo od dela svojih rok, in da se ne strinjamo s tem, kar počne vlada in kar je včeraj potrdil državni zbor glede nujnega postopka v zvezi z nepremičninskim davkom," je dejal Bogovič.

Slaba osnova vrednotenja
Predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je znova ponovil, da bo nepremičninski davek najbolj prizadel predvsem samostojne podjetnike, mikropodjetja in mala podjetja ter vse državljane.

Župan občine Litija Franc Rokavec pa je poudaril, da je med glavnimi pomisleki, ki jih imajo glede nepremičninskega davka, dejstvo, da imamo v Sloveniji zelo neurejen sistem vrednotenja, ki se vzpostavlja z zakonom in pomanjkljivo bazo, na osnovi katere bo slonelo pobiranje davka.

"Končni učinek bo, da ne bo zbranih 205 milijonov evrov, in da toliko ne bo prišlo ne v državno ne v občinske blagajne, kar postavlja občine v negotov položaj, ker bo najprej država pobrala tisto, kar je predvidela, to pa lahko ogroža možnost, da bomo občine zagotavljale lastne prihodke pri izvajanju evropskih projektov," je dejal Rokavec in dodal, da občine drugih tako močnih virov nimajo.

Napačne ocene finančnih učinkov
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič pa je opozoril, da davek za kmete ne predstavlja le 16 milijonov evrov dodatnih obremenitev, temveč bo ta znesek zaradi najemnin znašal približno 30 milijonov evrov več dajatev v primerjavi z letošnjim letom.

Podporo peticiji so za zdaj izrekli OZS, sindikat kmetov, Slovenska kmečka zveza, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, zadružna zveza, združenje občin in skupnosti občin, Civilna družba za pravično Slovenijo, Zveza sindikatov upokojencev Slovenije in stranki SLS ter LGS.

Peticija bo objavljena tudi na posebni spletni strani, kjer bo omogočeno tudi oddajanje elektronskega podpisa peticije. Prihodnji teden bodo organizirali tudi javne tribune, prva bo v ponedeljek v Mozirju, dan pozneje pa v Celju.