Iz poročila vrhovnega državnega tožilstva o gospodarski kriminaliteti je razvidno, da imajo nekatera tožilska okrožja težave, zato so potrebni ukrepi, pravi Aleš Zalar.

Državno tožilstvo je v prvem letošnjem polletju zaradi kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala in korupcije sicer prejelo 429 kazenskih ovadb zoper fizične osebe in 58 zoper pravne osebe. 30. junija so imeli tožilci skupno v delu ovadbe zoper 1.649 posameznikov in 283 pravnih oseb.

Stanje na posameznih tožilstvih različno
Sodišča so tako konec junija obravnavala 3.201 osebo zaradi omenjenih kaznivih dejanj, zadeve pa so bodisi v fazi preiskovalnih dejanj, preiskave, obtožnega predloga, obtožnice ali pritožbe na izrečeno obsodbo. Sodišča so obravnavala tudi 306 pravnih oseb.

Glede na omenjene podatke ministstvo za pravosodje ocenjuje, da je stanje, ko zadeva gospodarski kriminal, na posameznih tožilstvih in sodiščih različno. Trenutno imata največ težav ljubljansko in celjsko okrožje, najboljše dosežke pa ima kranjsko okrožje.

Nekatere sodne preiskave se vlečejo celo 10 let
"Nekateri podatki iz poročila skrbijo. Sodne preiskave, ki bi morale biti po zakonu končane v šestih mesecih, na nekaterih sodiščih trajajo v povprečju tudi do dve leti in ni redko, ko trajajo celo 10 let. Razlogi za dolgotrajno obravnavo iz poročila niso razvidni, domnevamo pa, da je razlog za zastoj postopkov pogosto v nedosegljivosti obdolžencev," je ob tej priložnosti menil minister za pravosodje Aleš Zalar.

Poročilo zato po njegovih besedah zahteva nadaljnje ukrepanje ministrstva, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča. Od tožilstva je tako minister zahteval, da v primerih, v katerih je ugotovljen neupravičen zastoj v postopku pred sodišči, uporablja t. i. pospešitvena pravna sredstva. Prav tako od njega pričakuje izdelavo takšnih poročil, ki se jim doda merjenje uspešnosti dela tožilcev, in zagotavljanje ažurnosti tožilcev takoj po prejemu ovadbe. Predsedniku vrhovnega sodišča je Zalar na drugi strani naložil natančen pregled omenjenega poročila in pripravo nabora ukrepov za preverjanje stanja po posameznih primerih in ugotovitve razlogov za zamude. Prav tako mora vrhovno sodišče poskrbeti za posepešitev obravnav zadev s področja gospodarskega kriminala in korupcije ter pripraviti poročilo o ukrepih.

Poseben oddelek za zahtevne primere gospodarske kriminalitete?
Z vsemi omenjenimi naloženimi nalogami je pravosodno ministrstvo po besedah Zalarja sporočilo, da je za vlado boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji politična prednostna naloga. Ministrstvo zato pripravlja vrsto ukrepov, med drugim tudi zakonskih.

Septembra bo DZ med drugim obravnaval novelo zakona o sodiščih, ki predvideva ustanovitev posebnega oddelka za obravnavo zahtevnejših zadev gospodarskega kriminala.

Leta 2010 še nacionalni preiskovalni urad
Med pomembnimi ukrepi minister navaja še vzpostavitev nacionalnega preiskovalnega urada s 1. januarjem 2010, ki bo deloval pod okriljem ministrstva za notranje zadeve v usklajevanju s pravosodnim ministrstvom.