Zalar je v pogovoru za MMC zanikal, da bi se kot kandidat za ministra za zdravje ponujal DeSUS-u, kot je to zatrdil njihov prvak Karl Erjavec pred sejo vlade. "Ker smo ena redkih bolnišnic, ki v teh časih deluje pozitivno, ker smo ambiciozni in smo pridobili vse možne certifikate ter postali prepoznavni v tujini, so me večkrat predlagali za ministra za zdravje, bil sem protikandidat ministru Tomažu Gantarju," pa mogoče razloge za diskreditacijo navaja Zalar. "Nisem se ponujal," je odločen Zalar.

V sedmih letih 1,5 milijona iz javnih sredstev
V zvezi poslovanjem zavoda BRIS (Biomedicinska razvojno inovacijska skupina), katerega ustanovitelj je in je po podatkih Supervizorja od Javne agencije za raziskovalno dejavnost v zadnjih sedmih letih prejel slabih 1,5 milijona evrov, pojasnjuje, da sam prejme po 300 evrov mesečno - le iz naslova raziskovalnih ur na projektu Nacionalni program za obvladovanje stresa, pri katerem dela še osem ljudi.
Zdravniki ustanovili zavod
Razen dela pri tem projektu z zavodom nima nič, poudarja, ustanoviteljstvu pa se ne želi odreči. Svojega podjetja nima. Zavod BRIS je ustanovilo 17 zdravnikov zato, kot je pojasnil Zalar, da bi obdržali specialiste psihiatrije v zdravstvenem sistemu, ker so ga takoj po specializaciji zapuščali, da bi služili v zasebnem sektorju.
Orkestru bi se dalo dirigirati
Na vprašanje, ali bi sprejel funkcijo ministra za zdravje, pa odgovori posredno: "Rezultate imam, orkestru bi se dalo dirigirati, a moraš poznati sistem." Zavzema pa se za jasno ločitev javnega in zasebnega v zdravstvu.
Vlada potrebuje psihiatra?
"Javni zavodi morajo biti čim boljši in uporabnikom postreči z dobro kakovostjo. Tisti, ki želijo delati zasebno, se morajo znati tudi tržno obnašati, ne pa biti odvisni le od koncesij. Nikakor pa ne bi pretakal ljudi od tukaj tja," je dejal. Na opazko, da bi bil morda v vladi dobrodošel minister, ki je tudi psihiater, pa je ponovil svojo izjavo, da "imajo na Psihiatrični kliniki norost pod nadzorom, medtem ko od zunaj nadzora ni".
DL za Bešiča Loredana
Državljanska lista bi kot kandidata za zdravstvenega ministra podprla Danijela Bešiča Loredana, je novinarjem dejal Gregor Virant pred sejo vlade. Bojana Zalarja ne pozna. Poročilo KPK-ja, ki govori o ogromnih zaslužkih zdravnikov, pa je po njegovem mnenju velik izziv za novega ministra ali ministrico.
Fleksibilizirati plačni sistem

Virant pravi, da ni možnosti za izstop zdravnikov iz sistema javnih uslužbencev, saj denar prihaja iz javnih sredstev. Strinja pa se, da je treba plačni sistem "fleksibilizirati". "Imamo predlog zakona pripravljen in v kratkem ga bomo pokazali sindikatom," je napovedal Virant.
Najprej program, potem potrditev
»Bešič Loredan mora predstaviti program, povedati, katere poteze bo potegnil, glede reforme, boja proti korupciji, vodstva UKC-ja, generalni dirktor je le začasni direktor. Na podlagi tega bom ocenil, kako resno misli. Pričakujem predstavitev korakov," je glede kirurga Danijela Bešiča Loredana dejal prvak DeSUS-a Karl Erjavec.
Reforma pomeni manj pravic
»Treba je vedeti, da zdravstvena reforma pomeni manj pravic, manj denarja, treba se dogovoriti, kakšna bo mreža zdravstvenih domov, bolnišnic, veste, kaj se zgodi, ko se omeni ukinitev samo ene bolnišnice. Reforma se lepo sliši, ampak ko se pogovarjamo o vsebini reforme. je jasno, zakaj imamo znotraj koalicije različne poglede. DesSUS je za čim več javnega zdravja, da ljudje dobijo čim več pravic v osnovni košarici," je dejal Erjavec in dodal: »Če bi nov minister razčistil s korupcijo in vpeljal nekatere elemente reforme, bi že veliko storil. Najprej naj predstavi program – če bo v skladu s programom DeSUS-a, bi ga podprli, ni pa podpora samoumevna," je bil jasen Erjavec.
Erjavec: Ponujal se je večkrat
V zvezi z informacijami, ki kot kandidata za ministra omenjajo Bojana Zalarja, pa je Erjavec dejal, da se je "Bojan Zalar že večkrat stranki DeSUS ponujal za ministra za zdravje, vendar nikoli ni bil v resni igri za ministra za zdravje".