Neenakovreden položaj žensk se kaže v številu zaposlenih in brezposelnih glede na spol. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2004 med 1.997.000 prebivalci Slovenije 51,1 odstotka žensk, medtem ko je bil delež žensk med delovno aktivnim prebivalstvom (vseh skupaj je bilo 943.000) nižji – 45,6 odstotka.

To se kaže pri brezposelnosti. Čeprav se je stopnja brezposelnosti leta 2004 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšala (gre za anketno brezposelnost, ki temelji na Anketi o delovni sili, ki se izvaja četrtletno), se je po ugovitvah Urada za enake možnosti (UEM) razlika med moškimi in ženskami povečala.

Stopnja brezposelnosti v Sloveniji glede na spol

Težnja večanja razlik se nadaljuje
Tudi podatki za prvo četrtletje leta 2005 kažejo na večanje razlike med spoloma. Stopnja brezposelnosti se je povečala in znaša 6,9 odstotka. Delež brezposelnih moških se je nekoliko povečal (za 0,2 odstotka), za 0,8 odstotne točke pa se je zvišal delež brezposelnih žensk.

Na UEM-u nam niso znali odgovoriti, ali gre za splošno težnjo večanja razlik med moškimi in ženskami: "Napovedovati, ali se bodo te razlike v prihodnje povečevale ali ne, je težko. Dejstvo je, da je slovenska zakonodaja s področja trga dela z vidika enake obravnave žensk in moških zgleden primer zakonske ureditve vključitve načela enakosti spolov v področno zakonodajo. Bo pa v prihodnje vsekakor potrebno nameniti pozornost njenemu doslednemu uresničevanju," je sporočila Sonja Robnik, predstavnica za stike z javnostjo na Uradu.

100.000 tolarjev nižja plača za ženske z visoko izobrazbo
Neenakopraven položaj žensk na trgu dela se kaže tudi v razliki med plačami moških in žensk z enako stopnjo izobrazbe.

Zakon o delovnih razmerjih uvaja načelo enakega plačila za delo enake vrednosti, po katerem je delodajalec dolžan izplačati enako plačilo delavcu oz. delavki, ne glede na spol. Kot v Analizi stanja iz februarja 2005 ugotavljajo na UEM-u, ženske z enako stopnjo strokovne usposobljenosti kot moški za svoje delo v povprečju zaslužijo 10 odstotnih točk manj.

Največje razlike med plačami moških in žensk so med kvalificiranimi in visoko kvalificiranimi delavkami in delavci ter med delavkami in delavci z visoko stopnjo izobrazbe. Primer: povprečna bruto plača visoko kvalificiranega delavca je leta 2002 znašala 194.811 tolarjev (kvalificiran delavec je zaslužil 179.392 sit), medtem ko je delavka z enako stopnjo izobrazbe zaslužila 155.847 tolarjev (kvalificirana delavka je v povprečju zaslužila 136.703 sit). Še večje so razlike med plačami zaposlenih z visoko izobrazbo. Povprečno so moški s to stopnjo izobrazbe leta 2002 zaslužili 512.888 tolarjev. Povprečna ženska plača je kljub enaki stopnji izobrazbe znašala kar 100.000 tolarjev manj – 411.936 sit.

Na UEM-u so povedali, da je vzroke za takšno stanje težko opredeliti, kot enega glavnih vzrokov za ohranjanje takšnega položaja pa so navedli segregacijo na trgu dela, s katero se ženske srečujejo tako v vertikalni kot v horizontalni obliki.

Med predsedniki uprav le peščica žensk
Vzroke za tolikšne razlike v plačah lahko iščemo v pomembnosti položajev, ki jih ženske zasedajo v primerjavi z moškimi. Na političnem področju želijo število žensk povečati s pomočjo uvedbe kvot, saj je v 16-članskem ministrskem zboru le ena ministrica, med 90 poslanci pa le 12 poslank. Ženske pa so v slabšem položaju tudi na gospodarskem področju, saj le redko zasedejo najpomembnejše položaje v družbi, čeprav jih ima več visoko ali višjo stopnjo izobrazbe.

V Sloveniji je imelo leta 2004 5,9 odstotka aktivnih prebivalcev višjo stopnjo izobrazbe - med moškimi 4,8 odstotka, med ženskami 7,2 odstotka - in 12,7 odstotka visoko - med moškimi jih je imelo visoko izobrazbo 10,4 odstotka, med ženskami 15,6 odstotka. Razlika med spoloma se izniči pri specialistični povisokošolski izobrazbi, magisteriju in doktoratu – 1,5 odstotka Slovencev je imelo lani enega od treh nazivov, pri čemer ni bilo razlik pri deležih med spoloma.

Kljub boljši osnovi, vsaj kar zadeva izobrazbo, je, kot ugotaljajo na UEM-u, število žensk na najvišjih vodstvenih položajih v podjetjih izredno nizko. Čeprav je število žensk na najvišjih položajih v zadnjih letih naraslo, je bilo leta 2003 med predsedniki oz. predsednicami uprav največjih podjetij le 4 odstotke žensk, med člani oz. članicami pa jih je bilo 22 odstotkov. Na menedžerskih položajih so ženske zasedale 29 odstotkov mest, med predsedniki oz. predsednicami stotih najuspešnejših podjetij v Sloveniji pa so bile tri ženske.

Kako izboljšati stanje?
Možnosti za izboljšanje stanja po besedah Sonje Robnik na UEM-u vidijo v rednih statističnih raziskavah, inšpekcijskih pregledih inšpektorata za delo, pospeševanju kariernega napredovanja žensk in zastopanosti na vodilnih položajih ter spodbujanju žensk in moških v tista področja dela, kjer so manjšinsko zastopani.