Z izgradnjo bolnišnice je jeseni 1943 začel zdravnik Viktor Volčjak, in sicer po nasvetu domačina Janeza Peternelja, je navedeno na spletnih straneh zavoda Mestni muzej Idrija, ki upravlja s kompleksom Franje. S predano pomočjo domačinov je gradnja potekala postopoma vse do konca vojne, ko se je na dnu globeli ob potoku Čerinščica stiskalo 14 lesenih barak in več pomožnih objektov.

Poimenovana po partizanski zdravnici

Že v času vojne so jo poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je tudi največ časa vodila. V centralnem oddelku Franje, ki ga danes poznamo kot Partizansko bolnico Franja, se je zdravilo 578 težjih ranjencev, v 10 zunanjih oddelkih pa še okoli 300 lažjih. Med ranjenci so bili poleg Slovencev tudi pripadniki narodov iz nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze, Italijani, Poljaki, Francozi, dva Avstrijca in dva Američana.

Ranjencem so pred prenosom, ki je potekal ponoči, zavezovali oči, da ne bi mogli izdati, kje so se zdravili. Franja je bila po navedbah muzeja edina med skritimi partizanskimi bolnišnicami, ki je poskrbela tudi za premišljeno izdelan obrambni sistem. Sovražnik se je dvakrat znašel v njeni neposredni bližini, vendar je ni odkril.

Bolnišnica v soteski je bila namenjena predvsem težjim ranjencem, medtem ko so se ostali zdravili na zunanjih oddelkih, ki se po vojni niso ohranili. Pred vhodom v sotesko je bilo pokopališče, vendar grobov zaradi varnosti niso smeli vidno označiti. Vanje so položili zapečatene stekleničke, v katerih so bili shranjeni listki z osebnimi podatki. Posmrtni ostanki umrlih, ki jih niso odpeljali svojci, so bili junija leta 1946 prekopani v skupni grob na pokopališču v Cerknem. V njihov spomin so pred vhodom v sotesko postavili ploščo z imeni umrlih.

Po uničenju v celoti obnovljena

Partizanska bolnica Franja je po vojni postala simbol partizanskega gibanja in njegove razvejane ter izjemno dobro organizirane zdravstvene dejavnosti. Spomenik je bil po povodnji, ki ga je uničila septembra 2007, v celoti obnovljen. Na osnovi dokumentacije in po natančnih načrtih so bile obnovljene barake in pomožni objekti, izdelane kopije predmetov in pridobljeni nadomestni predmeti, pišejo v Mestnem muzeju Idrija. Partizanska bolnica Franja je kulturni spomenik državnega pomena, vpisana je na poskusni seznam svetovne dediščine pri Unescu. Zaradi svoje simbolne vrednosti in vloge v evropski zgodovini in kulturi je leta 2015 prejela Znak evropske dediščine. Kot je zapisano v utemeljitvi, je Partizanska bolnica Franja enkraten primer zdravstvene oskrbe ljudi v izrednih razmerah in izjemen simbol človečnosti, solidarnosti in tovarištva med domačini, osebjem bolnišnice in ranjenimi vojaki, ki so se borili proti fašizmu in nacizmu med drugo svetovno vojno. Obletnico začetka delovanja bodo po poročanju Primorskega vala zaznamovali v Cerkljanskem muzeju, in sicer s koncertom Kako diši svoboda - kakšne barve je mir.