Slavnostna govornika na proslavi ob 65. letnici ustanovitve vlade pod vodstvom Borisa Kidriča sta bila pisatelj Boris Pahor in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Udeležence je nenapovedano nagovoril še predsednik zdajšnje vlade Borut Pahor.

Čeprav so mnenja o pomenu in dejanski moči te prve slovenske vlade po 2. svetovni vojni deljena, je Boris Pahor prepričan, da pomeni ta vlada prvo uresničitev slovenske politične samostojnosti. Po njegovih besedah je bila kronanje upora proti tragediji fašizma in nacizma. Obžaluje pa, da so po vojni partijski voditelji izrabili osvobodilni boj in ga precej načeli. Pisatelj, ki živi in dela v zamejstvu, je zaskrbljen tudi nad današnjim stanjem, saj mladi v Sloveniji ne poznajo primorske zgodovine ter slovenskega zamejstva v Italiji.

Premier tudi o arbitražnem sporazumu
Množici zbranih je spregovoril tudi premier Borut Pahor in poudaril, da brez prve povojne narodne vlade Borisa Kidriča tudi ne bi bilo prve slovenske vlade Lojzeta Peterleta. "Mednarodne okoliščine so nas takrat Primorce postavile v okoliščino, ko smo bili v veliki meri odvisni od drugih, čeprav smo si - in tega nikoli ne pozabimo - našo svobodo priborili sami. Nihče nam je ni podaril," je dejal navzočim.

Izogniti se ni mogel niti omembi arbitražnega sporazuma, o katerem bodo volivci najverjetneje odločili na referendumu. Premier je zatrdil, da ta sporazum končno daje možnost Sloveniji, da dobi skupaj s Hrvaško pošteno mejo in sklene vprašanje naše suverenosti.

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je med drugim opozorila, da je Kidričeva vlada nastala v zapletenih vojaških razmerah, a kljub številnim resorjem ni imela ministrstva za obrambo.

Med 12 ministri tudi ministrica
Prva slovenska narodna vlada po 2. svetovni vojni je bila ustanovljena 5. maja 1945 v Ajdovščini. Mandat za sestavo je predsedniku Borisu Kidriču izročil Josip Vidmar, predsednik Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki je med vojno deloval kot nekakšen slovenski parlament. Pokrivala je 12 resorjev, med ministri pa je bila tudi ena ministrica Vida Tomšič. 10. maja je vlada skupaj z vojsko prišla v osvobojeno Ljubljano in Kidrič je nagovoril zbrane prebivalce na ulicah.

Najpomembnejše naloge, ki so čakale ministrski zbor, so bile oskrbeti večja mesta, v katerih je bilo največje pomanjkanje hrane, vzpostaviti prometne povezave, omogočiti vrnitev izgnancem in beguncem ter razširiti civilno oblast na vsa slovenska etnična ozemlja, ki jih je zasedla jugoslovanska vojska. Posebno pozornost je vlada namenila Trstu.

Ključne odločitve je sprejemala partija
Kljub temu je najpomembnejše politične odločitve na celotnem jugoslovanskem ozemlju sprejemalo vodstvo Komunistične partije. Narodna vlada Slovenije se je tako do svojega odstopa po sprejetju ustave leta 1946 sestala le sedemkrat. Vodilni politiki so se namreč, kot piše zgodovinar Aleš Gabrič v Novejši slovenski zgodovini, pogosteje sestajali na sejah vodstvenih organov političnih organizacij, predvsem Komunistične partije, veliko političnih odločitev pa so sprejemali po neformalni poti, brez širših posvetovanj.

Čeprav torej narodna vlada ni imela vseh pristojnosti na območju delovanja, je bila že njena ustanovitev potrditev federativnega preoblikovanja nove Jugoslavije. Ustanovljena je bila kot začasna izvršilna oblast do sprejetja nove ustave. A zvezna vlada si je pridržala pravico odločati o gospodarski politiki in vojaških zadevah, sprejemala pa je tudi vse druge pomembnejše zakone.