Predsednik republike Borut Pahor je napovedal, da bo dejavno posegel v reševanje trenutne politične krize. Vse stranke bo skušal posesti za isto mizo, za katero naj bi dosegli skupen dogovor za izhod iz vsesplošne krize.

Borut Pahor je na tiskovni konferenci predstavil svojo zamisel, ki jo je predstavil kot dogovor političnih strank za izhod iz krize. Sodelovanje vseh strank pri reševanju krize je po njegovem mnenju nujno za državo. Tako se bo že prihodnji teden pogovoril s strankami o svoji ideji.

Februarja pa bi se lahko usedli za skupno mizo in se dogovorili o vsebini dogovora. "Čas kliče po takem dogovoru," je povedal Pahor in dodal, da bi dogovor koristil državi in vsem, ki so odgovorni za usodo države. Če je dogovor mogoč, potem vidi "luč na koncu tunela" za izhod iz krize, v kateri je Slovenija že štiri leta.

"Če je politična volja, potem se dogovor lahko doseže, in to bom skušal storiti. Imam odprte odnose z vsemi strankami, tako da se lahko z vsemi odkrito pogovorim," je poudaril Pahor.

Več strpnosti do inštitucij pravne države
Pahor je tudi opozoril, da je zelo padla stopnja zaupanja v inštitucije pravne države in strpnosti do njih. Brez strpnosti bomo po njegovem mnenju opeharjeni za vse, saj ne bo mogoče nič doseči. "Celo najlažji problemi ne bodo rešljivi, če bo začel prevladovati nestrpen in sovražen govor. V takšnih pogojih krize ni mogoče reševati, kaj šele rešiti," je dodal.

Pri tem je opozoril, da je od sovražnega govora do nasilja le korak. Vse državljane je pozval, naj bodo pozorni na vsako besedo, ki bi bila morda žaljiva. Tako od sebe in drugih odgovornih ljudi v politiki kot tudi od drugih, ki javno nastopajo, pričakuje disciplinirano obnašanje.

"Vsak ima pravico do svojega mnenja glede odločitev inštitucij pravne države. Vendar je do njih treba ohraniti spoštljiv odnos. To je temelj pravne kulture," je opozoril Pahor in poudaril, da brez tega ni mogoče vrniti zaupanja v pravno državo.

Vlada bi morala preveriti podporo
Predsednik republike je opozoril, da smo v položaju velike politične negotovosti, saj vlada ni več v isti sestavi. Ob tem je poudaril, da bo sam sodeloval s to vlado ali s kakšno drugo, ki jo bo imenoval DZ. Opozoril je tudi na lastno izkušnjo iz časov, ko je bil predsednik vlade.

Vlada bi morala po njegovem mnenju večkrat preveriti, ali ima podporo za svoje odločitve. Na vladni ravni ni težko sprejeti odločitve, težave pa nastanejo, ko vladni predlogi pridejo v državni zbor. Težave pa vodijo v politično krizo. Po njegovem mnenju se vlada, ki ima zaupanje v DZ, veliko lažje spoprime s kritikami javnosti.

Predsednik države je tudi pojasnil, da sam ne išče novega mandatarja. Kdor pa meni, da bi lahko to delo dobro opravljal, bo moral sam poiskati potrebno podporo v DZ-ju. Tako se bo videlo, ali lahko doseže soglasje o programu v vladi.

Slovenijo čaka tudi nekaj odločitev, ki bodo zahtevale dvotretjinsko večino. Nekatere odločitve se po Pahorjevi razlagi ne dotikajo samo našega pravnega reda in obveznosti, temveč izhajajo iz dogovorov v mednarodni skupnosti. Nihče si ne želi, da bi Slovenija, ki ima še vedno visok ugled v svetu, tega izgubila.

Predsednik ne more pozvati k odstopu
O odzivu premierja Janeza Janše na poročilo protikorupcijske komisije je Pahor dejal, da zavrača ravnanje, ko predsednik republike samovoljno prevzame pravico ali dolžnost, da nekoga pozove k odstopu, in da bi bilo nevarno početje, če bi se kot predsednik opredeljeval o usodi ljudi, ki vodijo državo. "Predsednik republike ni tisti, ki mora dajati piko na i odločitvi neke inštitucije pravne države," je dejal Pahor.

Sam sicer na podlagi lastnih izkušenj meni, da bi bilo koristno, da vlada, ki je izgubila koalicijskega partnerja, dobi legitimacijo v parlamentu. Vendar je po pravnem redu predsednik vlade tisti, ki sprejme odločitev, kaj bo storil.

Janša je po njegovih besedah sprejel odločitev, da bo skušal upravljati državo z manjšinsko vlado. Sam ima s tem slabe izkušnje, saj je že z vlado, ki ima podporo v DZ-ju, težko dosegati odločitve, ki niso popularne.