Državni zbor je pričakovano z glasovi koalicijskih poslank in poslancev potrdil vse potrebne proračunske dokumente za leti 2025 in 2026, kar je eden izmed parlamentarnih vrhuncev vsakega leta. S finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem se je ob tej priložnosti pogovarjal voditelj Odmevov Igor E. Bergant.

Za finančnega ministra je večer, ko sprejmejo proračun, v bistvu dober, ampak kritike ste slišali ob nižji gospodarski rasti. Nekateri menijo, da si v bistvu Slovenija ta čas takšnih dveh proračunov ne more privoščiti. Kakšen je vaš odgovor?
Sem človek številk, ne političnih floskul. To, kar sem poslušal danes, so bile v glavnem politične floskule, ki nimajo osnove v številkah. Proračun za leto 2025 načrtuje 2,6 odstotka primanjkljaja, to je drugi najnižji primanjkljaj v zadnjih šestih letih. Samo v letu 2022 je bil primanjkljaj nižji, vsa preostala leta je bil višji, sicer se pa zadnja tri leta znižuje, za naslednje leto, leto 2026, načrtujemo primanjkljaj pod dvema odstotkoma. Tako da govoriti o tem, da je to neki potrošno naravnan proračun in tako naprej, je seveda neumnost.

Ampak kritike fiskalnega sveta so jasne, nedosledno oziroma slabo načrtovanje, in to ne prvič. In na ta način se, vsaj tako pravijo v fiskalnem svetu, povečujejo možnosti, zlasti recimo ob bohotenju izdatkov, da bi Slovenija lahko zašla v proračunske težave v bližnji prihodnosti.
Že Zadnjih deset let je to kritika fiskalnega sveta, ne zadnjih dveh let. Sicer absolutno spoštujem fiskalni svet, ga vidim tudi kot enega od zaveznikov, če hočete, ministrstva za finance. In seveda oni opravljajo svoje delo, mi pa svoje delo. Kar se tiče primerjav, lahko primerjamo Slovenijo z drugimi evropskimi državami. V prispevku je bila omenjena gospodarska rast, katere napovedi so trenutno nižje, te napovedi so seveda nižje zaradi dogajanja zunaj Slovenije zaradi mednarodnih razlogov. Seveda bi si želel, da bi bila napoved gospodarske rasti višja ali pa da bi bila konkretno višja. Ampak gospodarska rast v Sloveniji je tudi v prihodnje napovedana nad evropskim povprečjem.

Sorodna novica Poslanci potrdili proračuna za prihodnji dve leti z rekordno porabo

V proračunih je, to ste že nekajkrat rekli, dovolj denarja za plačno reformo, vodili ste vladno pogajalsko stran. Fiskalni svet pravi, da dinamika teh stroškov lahko nakazuje velike težave v prihodnosti. Prvi dve leti morda ne, ampak …
Glede plačne reforme, za katero sem izjemno vesel, da smo jo prejšnji teden zaključili ali pa zaključili ključni del ... Nekatere stvari so dogovorjene, o nekaterih se bomo še v naslednjem letu dogovorili, predvsem o variabilnem delu plačila, ki je zelo pomemben del plačne reforme. Na to bom odgovoril malenkost drugače. Danes smo imeli sklepni sestanek s predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki dvakrat na leto pridejo v Slovenijo in so približno deset dni v Sloveniji ter sedijo z različnimi deležniki, ne samo z ministrstvi, z vlado, ampak tudi z zunanjimi deležniki, tudi s člani Ekonomsko-socialnega sveta. In pregledujejo, kaj delamo s pokojninami, reformo, kaj smo naredili pri plačni reformi, kaj delamo v zdravstvu in tako naprej. Niso pod vplivom dnevne politike, kot sem na začetku rekel, nekih politikantskih floskul. Gre za zelo priznano mednarodno ustanovo, katere poročila vsi spoštujejo. Danes je bilo moje ključno vprašanje: povejte vašo oceno plačne reforme. Oni so tako rekoč navdušeni, so rekli, bomo vse številke še enkrat pogledali, ampak to, kar ste naredili, je izjemno velik dosežek.

Vi sami ste v letih in mesecih doslej rekli: cilj plačne reforme, res prave reforme, bi morala biti precej višja učinkovitost javnega sektorja, ampak tukaj je šlo v bistvu samo za višje plače?
Absolutno ne drži, saj prav to sem vam odgovoril. Nekdo, kot je Mednarodni denarni sklad, ne samo, da to označuje kot reformo, ampak misli, da je to zelo uspešno. Tukaj znotraj te reforme je vrsta stvari, vrsta sprememb. Največ se govori o masi plač, koliko se bo povečala ta masa plač v naslednjih štirih letih, to je dejstvo, ne govori se pa o tem, da se uvajajo načela variabilnega nagrajevanja, ki bo precej drugačno, kot je bilo do zdaj, ne govori se o izjemno pomembni stvari, ki jo je Mednarodni sklad izjemno poudaril, da smo naredili sistem, ki bo omogočal mladim, da pridejo na višje vrednotena delovna mesta. Ker sicer se danes mladi tako rekoč ne zaposlujejo več v javnem sektorju, torej da bodo lahko vanj vstopili bistveno višje, kot je bilo to do zdaj, bo pa potem rast manjša. Ta seniority (delovna doba, op. n.), ki je bil do zdaj ključen v javni upravi, ne bo več tako pomemben. Dejstvo je, da bo strošek v javnem sektorju te reforme na začetku višji prav zaradi tega, kar sem zdaj povedal, vendar pa bo na dolgi rok ta linija stroškov nižja, kot bi bila sicer, če tega ne bi naredili. To je tista stvar, ki je najpomembnejša pri reformi in ki jo tudi Mednarodni sklad izjemno pomembno gleda in ocenjuje.

Vi ste zadovoljni?
Sam sem z njo zadovoljen. Seveda pa nas čaka še nekaj stvari, predvsem del variabilnega nagrajevanja, ker se je treba o merilih dogovoriti. To je del, kjer smo se s socialnimi partnerji, sindikati dogovorili, da bo začel veljati s 1. 1. 2026, in to bomo intenzivno nadaljevali.

Nekaj pa je nenavadno, vi ste vodili pogajanja, na podpisu niste bili, ker ste šli v Baku, kamor bi moral iti predsednik vlade, ki je pa ostal doma zato, da je podpisal to pogodbo …
Ne, nikakor ne. Ves čas je bil v bistvu predviden podpis tega dogovora, teh kolektivnih pogodb, za sredo. Pravzaprav so na koncu sindikati tik pred zdajci zaprosili za dva dodatna dni, ker so nekateri sindikati potrebovali več časa. Ta dogovor, da grem jaz v Baku, je bil že prej sklenjen in v resnici je potem predsednik vskočil noter in hvala bogu bil tam. Gre za vendarle tako pomembno stvar, da je prav, da je bil zraven predsednik vlade.

Interpelacija vas ne skrbi glede na to, da je povezana tudi s tem, kako so bili pripravljeni proračuni v zadnjih letih. Govorim o tem, kar ste rekli, hiša za sodnike Litijska, mirno spite glede tega?
Da, absolutno, saj sem očitke, ki jih SDS uporablja za interpelacijo, že večkrat pojasnil. Absolutno se ne bojim tega, vesel sem, da bom še enkrat pojasnil, in upam, da se bo prijelo. Ves čas tudi že govorim, da gre za izpostavljanje te Litijske, večkrat sem tudi sam povedal, da je bilo marsikaj narobe pri tem, in od tega ne bom nikoli bežal. Ampak prav je, da se pokaže na ljudi, ki so dejansko naredili stvari narobe, in tam na koncu kmalu pridemo do ljudi, ki imajo strankarsko rumeno barvo.

Še zadnje vprašanje. Mirno spite glede na to, da se pogovarjamo o zaprtju premogovnika Velenje in težavah Teša? Dvakrat 50 milijonov v dveh naslednjih proračunih, ampak gre v bistvu za milijardne stroške, ki niso v nobenem proračunu. Ali pa recimo kratkoročno nižje cene elektrike, kar se bo poznalo na državni blagajni. Vas to nič ne skrbi?
Zaradi tega pa absolutno ne spim dobro. Gre za povezano stvar, torej premogovnik Velenje in Teš in posledično potem tudi sanacija Šaleške doline. Gre za enega najbolj zgrešenih projektov v zgodovini Slovenije, katerega posledic se še danes niti dobro ne zavedamo. Govori se o preplačani investiciji v Teš, posledice še danes plačujemo in jih bomo tudi v prihodnje. Tudi v fazi zapiranja, ki je zelo blizu tako za premogovnik kot Teš, bomo te grehe iz preteklosti plačevali še kar nekaj časa. In da, zaradi tega pa zelo slabo spim.