Tretji dan redne decembrske seje DZ-ja je namenjen interpelaciji, ki so jo poslanci SDS-a vložili zoper finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ta pa je zavrnil vse očitke.

Poslanec SDS-a Zvone Černač je v imenu predlagateljev interpelacije poslancem opisal potek nakupa sporne sodne stavbe na Litijski, za katero je po navedbah Černača proračunska sredstva zagotovil prav finančni minister Boštjančič.

"Pri ministru za finance Klemnu Boštjančiču je podana odgovornost zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, odgovornost zaradi suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in odgovornost zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Ocenjujemo, da je podana odgovornost zaradi zavajanja javnosti v zvezi z zagotovitvijo proračunskih sredstev za nakup podrtije na Litijski cesti 51 v Ljubljani in ne nazadnje nič manj pomembno ocenjujemo, da je pri njem izpostavljena odgovornost, izkazana odgovornost zaradi oškodovanja javnih financ ter negospodarnega in nesmotrnega upravljanja z javnimi sredstvi. Mi smo v interpelaciji napisali, zoper kar se je tudi obregnil minister v odgovoru, da je minister za finance skrbnik javnih financ, da je kot tak seveda še posebej pomemben v vladni strukturi, da se od njega pričakuje še večja stopnja kredibilnosti, integritete in zaradi tega, kar smo navedli, je porušeno zaupanje v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ v povezavi z nakazili njegovega podjetja na račun v davčno oazo," je navedel Černač.

"Minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič je še danes 100-odstotni lastnik podjetja Brio, svetovalni center, d. o. o. To podjetje je leta 2015 nakazalo 30.940 EUR na transakcijski račun ene od podružnic družbe Ibis Global Support and Resource v državo Belize, ki je poznana kot davčna oaza in je bila v letu 2015 na evropskem seznamu držav, ki so problematične zaradi izogibanja plačilu davkov, oziroma poenostavljeno povedano, omogočajo pranje denarja. Minister je v odgovoru na interpelacijo pojasnil, da je šlo za storitev izobraževanja pilotov, ni pa pojasnil, ne katerih pilotov, ne za katero letalsko družbo, ne v katerem obdobju so se ta izobraževanja odvijala," je domnevno sporno početje ministra Boštjančiča še opisal Černač in dodal, da okoliščine torej kažejo, da gre za izogibanje plačilu davkov. Poslance pa je pozval, da naj po razpravi izrečejo nezaupnico ministru za finance.

Boštjančič zavrača očitke SDS-a

Minister Boštjančič je v odgovoru na očitke in navedbe Černača dejal, da ne držijo in da je slišal tudi nekaj laži ter da je očitke že večkrat pojasnil in zavrnil.

"Vlagatelji interpelacije poskušajo zgraditi očitke na razkritjih revizije zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 Računskega sodišča in v njej namesto pravno relevantnih dejstev uporabljajo besedne zveze, kot so varuh javnih financ, varuh zakonitega razpolaganja z javnimi financami, prvi in ključni skrbnik javnih financ, in vse to v nadaljevanju navežejo v neko strožjo obliko odgovornosti, ki je veljavni pravni red sploh ne pozna in še manj opredeljuje. Minister za finance ne more biti in ni odgovoren za ravnanja, ki so v pristojnosti drugih ministrstev in ministrov. To ne nazadnje izhaja iz 114. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je vsak minister odgovoren za delo svojega ministrstva," je odgovoril Boštjančič.

Minister je tudi navedel, da so nepredvideni namen iz 42. člena Zakona o javnih financah vse vlade in vsi ministri pogosto tolmačili drugače, kot ga razume Računsko sodišče. "To neskladje je bilo namreč ugotovljeno v vseh revizijah Računskega sodišča zadnjih 14 let in za vse ministre. Državni zbor je zato na predlog te vlade sprejel spremembo zakona o izvrševanju proračuna, ki do prilagoditve sistemskega zakona o javnih financah ureja to večletno različno tolmačenje nepredvidenega namena. Vlada lahko skladno s tem do meje dveh odstotkov ta sredstva razporeja sama," je navedel.

Pojasnil pa je tudi ozadje plačila Bria v Belize. "Storitev, ki je bila plačana z nakazilom iz leta 2015, je bila izobraževanje pilotov, to sem že pojasnil. Pri tem je moje podjetje sodelovalo z ameriškim podjetjem Ibis Global s sedežem v ameriški zvezni državi Washington, ki je bilo tudi prejemnik sredstev za omenjeno storitev. To podjetje je posredovalo podatke o tem, kam je treba nakazati denar za opravljeno storitev, in sicer na eno od njihovih podružnic. Če povem enostavneje: v letu 2015 je družba plačala opravljeno storitev na bančni račun, ki ga je sporočil izvajalec storitve, in na to plačnik storitve ni imel vpliva. Če bi bilo navedeno nakazilo problematično, ga banka ne bi izvršila, saj bi ji to preprečevala pravila, vezana na preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Belize v času plačila ni bil na seznamu držav, kamor se nakazila ne bi smela izvajati. Takšen posel torej ni bil prepovedan," je še dodal Boštjančič.