Urad RS za nadzor proračuna ministrstva za finance je v poročilu ugotovil, da so bili namen, pristojnosti, odgovornosti in naloge notranje revizije v vseh pomembnih pogledih neskladni z usmeritvami.

Med izrednim pregledom so na uradu ugotovili, da notranja revizija nakupa sodne stavbe na Litijski ni bila uvedena na podlagi odredbe tedanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki je kot predstojnica organa neposredno nadrejena notranji reviziji in ima edina pravico odrejati izredne notranje revizije.

Urad je zaznal okoliščine, ki lahko ustvarjajo dvom o nepristranskosti službe za notranjo revizijo ministrstva za pravosodja pri izvedbi revizije, ki se nanaša predvsem na to, da je bila revizija uvedena na zahtevo tedanjega generalnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Uroša Gojkoviča. Ta je bil kot vodja enote revizijskega okolja hkrati odgovoren za nakup stavbe na Litijski.

Poleg tega urad dvomi o nepristranskosti revizije, ker je zaznal neenakovredno obravnavo in vključevanje odgovornih oseb v revizijo. To ustvarja videz pristranskosti izvajanja notranjerevizijskih postopkov, kar predstavlja tveganje, da izsledki notranje revizije niso v celoti točni in verodostojni, so zapisali v poročilu.

Služba za notranjo revizijo kljub sumom storitve kaznivih dejanj, predstavljenih v povzetku in zaključku notranje revizije, ni pripravila poročila o nepravilnostih, ki bi ga morala posredovati predstojniku in uradu za nadzor proračuna, so še opozorili v poročilu. "Zaradi vseh ugotovljenih neskladij obstaja tveganje, da cilji in namen revizijskega pregleda na ministrstvu za pravosodje odstopajo od potreb in namenov poslovodstva, da se notranjerevizijske aktivnosti ne izvajajo dovolj sistematično in metodično ter da so posledično revizijski izidi lahko pristranski in netočni," je zapisal urad.

Urad se bo o uvedbi inšpekcijskega nadzora še odločil

Kot so sporočili za STA, se bo urad o uvedbi inšpekcijskega nadzora odločil po prejemu in proučitvi vseh informacij v zvezi z nakupom nepremičnine. Skladno s pristojnostmi na področju notranjega nadzora javnih financ pa ni preverjal ugotovitev in zaključkov notranje revizije ministrstva za pravosodje po njihovi vsebini, so še navedli v poročilu.

Boštjančič: Jasno mi je bilo, da gre za politično motivirano revizijo.

Izsledke revizije je na novinarski konferenci po seji vlade komentiral tudi finančni minister Klemen Boštjančič: "Nisem presenečen nad njimi, sem pričakoval nekaj podobnega."

Kot je dodal, glede na to, kaj je v preteklosti počel, nekaj ve o računovodstvu, zato mu je bil način, kako je bila revizija izvedena, nenavaden: "Jasno mi je bilo, da gre za politično motivirano revizijo." Ob tem je spomnil, da so se izsledki uporabljali tudi za diskreditacijo njega in njegovih kolegov na ministrstvu za finance, zato upa, da bo "vsaj del tega demantiran"

Afera Litijska

Ministrstvo za pravosodje pred nakupom stavbe na Litijski ni naročilo svoje preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec Sebastjan Vežnaver. On je zanjo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Cenitev stavbe, ki jo je naročilo državno odvetništvo, je aprila pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov.

Nakup stavbe na Litijski preiskuje Nacionalni preiskovalni urad. Spomladi so kriminalisti zaradi suma zlorabe položaja opravili več hišnih preiskav, osumljeni naj bi si pridobili najmanj 3,4 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

Posel je imel tudi politične posledice. S čela ministrstva je morala odstopiti tedanja pravosodna ministrica Švarc Pipan. Premier Robert Golob pa je zdajšnjo ministrico za pravosodje Andrejo Katič julija pozval, da razčisti postopek nastanka poročila. Ministrstvo se je med drugim odločilo za zunanjo revizijo, po informacijah STA-ja pa so na ministrstvu končno poročilo že prejeli.

Pravilnost nakupa je v okviru revizije realizacije lanskega proračuna pod drobnogled vzelo tudi Računsko sodišče. Revizorji so med drugim ugotovili, da je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je vlada zagotovila za nakup stavbe, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage. V navedenem primeru namreč ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati.