Nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je v Odmevih v pogovoru z Igorjem E. Bergantom znova pojasnjevala svoj vidik zgodbe spornega nakupa stavbe na Litijski ulici v Ljubljani, zaradi katerega je tudi odstopila.

Sorodna novica Osnutek poročila Računskega sodišča: številne kršitve pri nakupu stavbe na Litijski in računalnikov

Javnost je ta trenutek seznanjena z nekaterimi povzetki dveh osnutkov revizijskih poročil o Litijski: notranje revizije vašega nekdanjega ministrstva in proračunske revizije Računskega sodišča. Zlasti prvo je, kot kaže, zelo obremenjujoče za vas v vlogi nekdanje ministrice, drugo pa tudi kaže na nepravilnosti in kršitve na ministrstvu, ki ste ga vodili. Marsikomu se bo zdelo nenavadno, da vi vsaj ugotovitve Računskega sodišča razumete kot neke vrste razbremenjujoče za vas. Kako to?
Ne bi rekla razbremenjujoče v tem smislu. Ne nazadnje sem tudi prevzela objektivno odgovornost za to, da sem podpisala pogodbo v poslu, za katerega se je izkazalo, da je bilo pri vodenju tega projekta in pred sklenitvijo posla storjenih veliko nepravilnosti. To ugotavlja Računsko sodišče, kot sami opozarjate. To poročilo oziroma osnutek poročila sem včeraj dobila in ga prebrala ter se pravzaprav strinjam z ugotovitvami glede tega, da niso bile pravilno izpeljane vse faze postopka pred sklenitvijo pravnega posla. Na to sem tudi sama opozarjala. Nekatere od ugotovitev, ki sem jih izpostavljala sama v januarju in februarju, so tudi te, ki jih ugotavlja Računsko sodišče, torej, da je bila investicijska dokumentacija nepopolno pripravljena, jaz tudi trdim in tudi kriminalisti to preiskujejo, prirejena, in še številne druge nepravilnosti.

Sorodna novica Obremenilno poročilo o stavbi na Litijski cesti. Dominika Švarc Pipan: Nisem bila kontaktirana.

Bistvo vaših trditev v tej aferi je, da so vas vaše lastne strokovne službe pri nakupu sodne stavbe zavajale. Ampak če pogledamo nekaj zaključkov notranje revizije, pa ta sporoča, da ste vi vedeli precej več, kot ste pozneje rekli, da ste vedeli; in da ste dejavno sodelovali tudi pri iskanju finančnih virov za ta nakup.
Ločiti moramo različne faze projekta. Iskanje finančnih virov – to zdaj že pol leta ve celotna Slovenija – je potekalo teden, dva pred božičem. V resnici je šele 22. decembra minister za finance dal zeleno luč, tako da smo se šele v tistem tednu z njim o tem pogovarjali. Omenjala sem tudi že pritiske, ki so jih name takrat, zato da se s finančnim ministrom pogovorim, izvajali tako generalni sekretar Gojkovič kot tudi takratni generalni sekretar stranke SD Klemen Žibert.

Sorodna novica Preiskave zaradi sodne stavbe na Litijski: NPU sumi, da si je 13 ljudi pridobilo 3,4 milijona

Ampak vi ste tem pritiskom podlegli.
Ne, kar nekaj časa nisem. Seveda ne bom rekla, da nisem podpirala projekta. Zelo sem se trudila za to, da najdemo rešitve za hudo prostorsko problematiko ljubljanskih sodišč in to je bila ena od možnosti. Ampak, lepo prosim, ne pozabimo na ključno, ker se fokus ves čas usmerja drugam. V samem postopku so bile faze projekta izvedene na način, da je pred mene in tudi potem pred finančnega ministra ter pred celotno vlado, ki je sredstva kolektivno potrdila in odobrila, prišla dokumentacija, ki ne samo, da je bila nepopolna, ampak je bila tudi prirejena. Ravno to preiskujejo kriminalisti in je torej to tisto, za kar sem jaz konec januarja zatrdila, da ne gre zgolj za nestrokovnost ali šlamparije, ampak kaže na nekaj veliko hujšega.

To bi lahko razumeli, kot da se vi zdaj želite oprati objektivne odgovornosti; da česa drugega kot podpisati te pogodbe sploh ni bilo mogoče.
Seveda lahko pogodbe ne bi podpisala. Večkrat sem tudi javno povedala, da bi jo zelo verjetno še enkrat podpisala danes. Zakaj? Dokumentacija, ki je bila pred menoj, ki sem jo pregledala, preden sem sprejela odločitev o podpisu, je delovala dobro, kot da je stavba v relativno dobrem stanju, potrebna le manjše obnove. Stroški obnove so bili ocenjeni, če se pravilno spomnim, na okoli pol milijona evrov. Po domače povedano, videti je bilo tako: stavbo kupimo za dober znesek, potem nekaj malega vložimo. Ampak to – in to je ključno – ne ustreza dejanskemu stanju. Še naprej trdim – to preiskuje NPU –, da je tukaj delovala organizirana skupina ljudi z namenom, da se dokumentacija pripravi na način, da bomo odločevalci v ta projekt privolili, ga podpisali in odobrili sredstva.

Kot ministrici bi vam problematika prostorske stiske na sodiščih morala biti zelo dobro znana.
In tudi mi je.

Ampak, recimo, kupili ste stavbo za sodišče, ki je svojo stavbo že imelo. V svoji karieri verjetno niste podpisali veliko pogodb za 7,7 milijona evrov, ne kot ministrica ne kot zasebnica. Mar tukaj ne bi morali tudi pri vas zazvoniti vsi alarmni zvonci, da gre za resno zadevo, in bi na osnovi informacij, ki bi jih kot ministrica morali imeti, morali imeti pomisleke pred podpisom te pogodbe?
Zelo preprosto vas bom vprašala: kako naj človek, ki dobi informacije, za katere se pozneje pokaže, da so lažne, nekatere, kot na primer energetska izkaznica, ki je bila priložena, celo ponarejene, ker energetske izkaznice na takšni stavbi ni mogoče delati – tega takrat v tistem trenutku nisem seveda vedela, nisem strokovnjak – ampak to ugotavlja tudi NPU. Skratka, na mizo dobiš kup papirjev, pregledanih od strokovnih služb, več odgovornih oseb, parafiranih, poštempljanih ... na papirju je videti vse v redu. Tudi če bi jaz šla na samo lokacijo, gotovo ne bi opazila, da so takšna razhajanja med dejanskim stanjem stavbe in tistim, kar je bilo zapisano v dokumentaciji. Za to imamo celo četo uradnikov, strokovnih služb, institucij, ki dajo svoja mnenja. Energetska izkaznica je uraden dokument in ta je bil priložen dokumentaciji, tudi oseba, ki je delala energetski elaborat, in gospa, ki je delala in izdelala energetsko izkaznico, sta med osumljenci v tem postopku oziroma preiskavi.

Končane revizije in kriminalistične preiskave bodo morale pokazati, kako je prišlo do tega spornega posla in kdo vse je zanj odgovoren. Zagotovo bi tak absurdni posel lahko preprečilo več ljudi že na nižji ravni na vašem ministrstvu, ali pa morda kdo na kakšnem drugem ministrstvu, navsezadnje tudi predsednik vlade. Ampak zagotovo pa je na tem svetu ena oseba, ki bi lahko tak pravni posel preprečila, če ga na temelju ministrske in strokovne avtoritete ne bi podpisala.
Seveda, še enkrat ...

... in to ste vi.
Jaz sem prevzela objektivno odgovornost, čeprav sem bila zavedena. Kajti tudi minister, ki je zaveden ali ne ve za nepravilnosti, ki se dogajajo, zanje prevzame nekrivdno, objektivno odgovornost – in sem odstopila. Kaj naj še naredim? Če bo kdo ugotovil, da so pri tem tudi elementi moje kazenske odgovornosti, bom nosila tudi posledice tega. Ampak, ne pozabimo, fokus se zdaj obrača name, na gospoda Boštjančiča, finančnega ministra, predsednika vlade, čeprav je celotna vlada kolektivno potrdila ta sredstva. Ne pozabimo, jaz sem že takrat opozarjala tudi v stranki SD. Na sestankih takoj ob izbruhu afere je že bilo videti, da stranka želi, da se fokus obrne na tistega, ki sredstva zagotovi, v tistem primeru takrat konkretno ministra Boštjančiča. Ampak, ne pozabimo, fokus zgodbe je predvsem v tem, da so bile v postopkih do podpisa pogodbe storjene nepravilnosti, kar potrjuje Računsko sodišče, in ki jih NPU preverja kot potencialna kazniva dejanja. Naj pa omenim, da revizija notranje revizorke teh nepravilnosti ne zaznava.

Zagotovo bo revizija predmet pregledov, zagotovo je v interesu državljank in državljanov, da se te stvari razčistijo ...
... absolutno in to si želim.

Dejstvo je, da ste prevzeli objektivno odgovornost. Dejstvo pa je tudi: po večtedenskem obotavljanju.