Televizija Slovenija je pridobila osnutek revizijskega poročila Računskega sodišča, ki je pod drobnogled vzelo poslovanje nekaterih ministrstev v zadnjem letu.

Sporni nakup stavbe za sodno palačo

Sorodna novica Golob zavrača očitke: Vlada se nikoli ne spušča v postopke na ministrstvu

Ministrstvo za pravosodje nakupa sodne stavbe ni načrtovalo ne pri pripravi proračuna za leto 2023 ne z rebalansoma, ki sta bila narejena maja in avgusta. S tem je kršilo 16. člen zakona o javnih financah, očita Računsko sodišče.

Aktivnosti za nakup sodne stavbe je pravosodno ministrstvo začelo brez zagotovljenih finančnih sredstev, brez celovitega ogleda prostorov, brez upoštevanja nujno potrebne obnove in brez mnenja predvidenih uporabnikov prostorov. Niso torej upoštevali načela učinkovitosti in gospodarnosti, s tem pa so kršili tudi drugi člen zakona o javnih financah, je poročala Sara Dvorjak.

Ko je ministrstvo na mizo prejelo ponudbe, očitno ni pripravilo analize, s katero bi izbiro družbe Rajski vrt utemeljilo kot najustreznejšo, v analizo, ki so jo pripravili, pa niso vključili podatkov o obratovalnih stroških. Prav tako ni razvidno, kako je ministrstvo preverilo izpolnjevanje energetske učinkovitosti stavbe, opozarja Računsko sodišče.

Ministrstvo za pravosodje je kršilo tudi uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije. Ob njeni pripravi namreč niso upoštevali stroškov prenove prostorov.

Ko je ministrstvo za pravosodje 22. decembra prosilo ministrstvo za finance, naj odobri izjemo in v proračun uvrsti nov projekt, je kršilo pravilnik o izvajanju proračuna. To bi morali storiti najmanj 20 dni pred sejo vlade. Isti pravilnik je kršilo tudi ministrstvo za finance – čeprav so večje spremembe dovoljene le do 17. oktobra, so izjemo namreč konec decembra odobrili.

Šest milijonov evrov od sedem celih sedem milijonov, ki jih je država plačala za stavbo, je bilo zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije. Za takšno prerazporeditev pa ni bilo podlage. Ni šlo namreč za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati, opozarja Računsko sodišče.

Ko je vlada potrdila nakup, ta projekt sploh še ni bil uvrščen v načrt razvojnih programov.

Kako odgovarja pravosodno ministrstvo

Kot je poročal Rok Šuligoj, pravosodno ministrstvo v svojem odzivu očitke zavrača. Za začetek navaja, da ni kršilo 16. člena zakona o javnih financah, ker nakupa stavbe na Litijski v proračunske dokumente niso mogli vključiti, saj sta z vsakoletnim razrezom proračunskih sredstev strateško in gospodarno vodenje prostorske problematike pravosodnih organov onemogočeni.

Na ministrstvu so zapisali, da so vse njihove aktivnosti za nakup Litijske temeljile na sestanku vodstev pravosodnega in finančnega ministrstva, ki je bil sicer sklican na drugo temo, a se je finančno ministrstvo ponudilo, da je edina možnost ta, da sredstva za nakup zagotovijo v iztekajočem se letu. Dodajajo, da so strokovne službe opozarjale, da so predpisani roki za odprtje projekta, sprejetje in posredovanje računov že potekli in da so neizvedljivi, a je finančno ministrstvo pojasnilo, da bodo dokumente obravnavali kot izjeme in jih kljub drugačnim določilom potrdili.

Izbor prostorov označujejo kot pregleden in z načelom dobrega gospodarja, saj, kot pravijo, izhajajo iz stališča, da sodišč ne uporabljajo samo sodniki in sodno osebje, pač pa tudi stranke, torej državljanke in državljani, in je zato ključna tudi dostopnost – bližina garažne hiše, postaje mestnega prometa in obvoznice.

Zavračajo pa tudi argument, da bi morala investicijska dokumentacija vključevati stroške prenove, in dodajajo, da so razpolagali z oceno, da bi za obnovo potrebovali pet milijonov evrov. Dodajajo, da tudi očitane energetske izkaznice, ker niso imeli sredstev za nakup stavbe od prodajalca, niso zahtevali že prej, sklenejo pa z zapisom, da so aktivnosti za nakup stavbe na Litijski začeli šele 22. decembra lani, po sprejetju sklepa vlade o prenosu sredstev iz splošne proračunske rezerve v proračun ministrstva za pravosodje.

S tem so žogico vrnili vladi in ministrstvu za finance, poroča TV Slovenija.

Kršitve predpisov tudi ob nakupu prenosnih računalnikov

Računsko sodišče v osnutku revizijskega poročila ugotavlja, da se je ministrstvo za digitalno preobrazbo za nakup 13 tisoč računalnikov odločilo brez predhodne opredelitve dejanskih potreb, prav tako ministrstvo ni moglo ustrezno definirati tehničnih specifikacij.

Posledično večina prenosnikov ni bila razdeljena, zaradi česar so, kot je že znano, nastali tudi stroški skladiščenja, na ministrstvu so do konca junija za shrambo in zavarovanje računalnikov plačali že 13 tisoč evrov.

Računsko sodišče ministrstvu za digitalno preobrazbo tako očita, da v 6,5-milijonskem nakupu niso ravnali skladno z načeli učinkovitosti in gospodarnosti, ki jih določa zakon o javnih financah.

Ministrstvo je do konca leta 2023 razdelilo le 39 računalnikov, okoli tri tisoč so jih razdelili šolam, za preostalih 10 tisoč prenosnikov pa je zanimanje morebitnih upravičencev nizko.

Na javni poziv je do preteklega četrtka prišlo le okoli 2400 vlog. Prijavili so se lahko upravičenci do otroškega dodatka, uvrščeni v prvi dohodkovni razred. Na podlagi odločb so do zdaj razdelili 330 računalnikov.

Ministrica Emilija Stojmenova Duh je zaradi tega nakupa sicer že prestala interpelacijo. Odzive na revizijo TV Slovenija še čaka, je poročala Nastja Stopar.

Pobudo za revizijo dal DZ

Računsko sodišče je letos od pristojnega delovnega telesa DZ-ja prejelo pobudo, da preveri tudi pravilnost nakupa dodatnih poslovnih prostorov za pravosodne organe, je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnila predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin. "Ker je bila revizija zaključnega računa proračuna za leto 2023 že v teku, smo to revizijo razširili še s tem vzorcem," je dejala.

Po prejetju ugovorov k predlogu poročila se mora do teh opredeliti Računsko sodišče, izdajo zaključnega poročila pa je glede na preteklo dolgoletno prakso po navedbah Ahčin pričakovati konec avgusta oz. na začetku septembra.

Sorodna novica Do zdaj razdeljenih manj kot tisoč prenosnikov izmed 10.000. Danes zadnji dan za prijavo.

Ozadje

Vlada je za nakup pravosodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani decembra lani zagotovila 7,7 milijona, od tega iz splošne proračunske rezerve 6,5 milijona evrov. Ministrstvo za pravosodje pred nakupom ni naročilo preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil prodajalec Sebastjan Vežnaver. Ta je za stavbo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Cenitev stavbe, ki jo je naročilo državno odvetništvo, je aprila sicer pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov.

Nakup stavbe na Litijski preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki je marca opravil hišne preiskave v poslovnih in zasebnih prostorih ter prostorih enega od državnih organov. Zlorabe položaja pri poslu je bilo takrat osumljenih 13 ljudi, protipravna premoženjska korist, ki je nastala s storitvijo kaznivega dejanja, pa po takratnih navedbah NPU-ja znaša najmanj 3,4 milijona evrov. Maja so preiskovalci izvedli dodatne štiri hišne preiskave, s čimer se je število osumljenih v preiskavi povečalo. Več informacij zaradi varovanja interesa predkazenskega postopka niso posredovali.