Urad predsednice republike je novembra posredoval ministrstvu za javno upravo dopis, v katerem so predlagali ureditev dodatkov k plačam funkcionarjev v državnih organih. Ob tem so predlagali spremembe zakonodaje, po katerih bi javnim uslužbencem in funkcionarjem, torej tudi predsednici republike in funkcionarjem v njenem uradu, pripadal dodatek za delovno dobo, specializacijo, dvojezičnost, manj ugodne delovne razmere, nevarnost in posebne obremenitve ter delo v manj ugodnem času.

Finančni minister Klemen Boštjančič, ki je po odstopu ministrice Sanje Ajanović Hovnik do začetka tega tedna začasno vodil tudi ministrstvo za javno upravo, je poudaril, da je ob urejanju sistema plač treba urediti tudi sistem nagrajevanja v javnem sektorju, kamor spadajo tudi funkcionarji. "To seveda še ne pomeni nikakršnega namiga v kakršno koli smer," je zatrdil po današnji seji vlade.

Hkrati je dodal, da so problemi plačnega sistema javnega sektorja večplastni, kaj so pravilna razmerja, je stvar debate oziroma dogovora in tako tudi razume dopis predsedničinega urada. Po njegovem prepričanju zato iz tega ne gre delati medijskega viharja.

Komentarji, da je na podlagi dopisa mogoče sklepati, da predsednica ni zadovoljna s svojo plačo oz. da želi višje plačilo, pa ne prispevajo k dosegu dogovora s skupinami v javnem sektorju, ampak razplamtevajo razlike med njimi, je poudaril Boštjančič.

Tudi v uradu predsednice so v sredo poudarili, da predsednica republike ni nikoli trdila, da ni zadovoljna s svojo plačo, temveč se zavzema za ustavno skladen in pravičen sistem plač funkcionarjev in vseh javnih uslužbencev.

Na ministrstvu so medtem v odgovoru na dopis predlagane spremembe zavrnili, se pa strinjajo, da je treba vrednotenje dela funkcionarjev proučiti.