Pred načrtovano drugo izdajo ljudskih obveznic, ki bodo na borzo uvrščene 1. aprila, je o podrobnostih v Odmevih Televizije Slovenija z voditeljico Tanjo Starič spregovoril minister za finance Klemen Boštjančič. Poleg tega je komentiral tudi prizadevanja za rešitev invalidskega podjetja CSS in pojasnil, zakaj je izjave ministra za gospodarstvo označil za populistične.

Vlado medtem na slabe poslovne pogoje v državi vnovič opozarja Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki ob tem predlaga tudi več ukrepov, med drugim samodejno usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav s faktorjem letne rasti povprečne bruto plače, razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost, pa tudi zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za eno leto ter uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke pri 1,6-kratniku povprečne plače. Boštjančič napoveduje, da se bo vlada na predloge odzvala, a opozarja, da zbornica znova sledi predvsem interesom najpremožnejših in se problematike ne loteva celovito.

Celoten pogovor s finančnim ministrom lahko preberete v nadaljevanju.

Ali držijo navedbe, da hoče država z izdajo obveznic poplačati druge dolgove?

Način zadolževanja države je ustaljen. Slovenija se zelo uspešno zadolžuje, torej ugodneje kot druge primerljive države, ugodneje kot druge srednjeevropske in vzhodnoevropske države. Tako da namen izdaje te ljudske obveznice – po lanski zelo uspešni bo to druga izdaja – je predvsem v tem, da se aktivira del teh prihrankov, ki so na računih.

O tem se je govorilo že lani, ko je bilo odprtih nekaj čez 5000 novih trgovalnih računov. Še smo torej na varni strani, varčujemo predvsem v bankah in kapitalski trg ne deluje.

Mislim, da je bilo vpisanih 261 milijonov evrov, odprtih pa je bilo 5000 novih trgovalnih računov. Sicer pa se je za nakup te obveznice lani odločilo nekaj manj kot 10 tisoč ljudi. Tako da nekaj podobnega pričakujemo tudi letos.

Ampak obrestna mera je zdaj nižja, se pravi bodo tudi donosi nižji.

Drži, lani je bila obrestna mera 3,4-odstotna, letos bo 2,75-odstotna. Razmere na trgu se spreminjajo, obrestne mere se nižajo, tako da je ta obrestna mera prilagojena zdajšnjim tržnim razmeram.

Skupni obseg izdaje obveznic ni omejen, zakaj?

Sorodna novica Marca druga izdaja ljudskih obveznic. Skupna višina ne bo omejena, obresti bodo nekoliko nižje.

Lani smo skupni obseg sprva omejili na 250 milijonov evrov, pa je bil potem vpis nekoliko višji in smo obseg nekoliko prilagodili. Zato smo se letos odločili, da ne bomo že na začetku postavili meje. Če bi vpis bistveno presegel lanskega, potem bomo seveda znižali te vpise za vsakega posameznika proporcionalno. Ampak tega se niti ne bojim. Ker pa šele drugo leto izdajamo to obveznico, je relativno težko oceniti, koliko bo dejansko vpisa.

Za obveznice se sicer zanimajo predvsem starejši, konservativnejši vlagatelji, to niso neke drzne naložbe.

Ta obveznica velja za enega najvarnejših mogočih instrumentov na trgu.

Greva k drugi temi. Vaš kolega v vladi, gospodarski minister Matjaž Han, je dejal, da če gre invalidsko podjetje CSS v strateški portfelj, potem je to plomba, da se tako podjetje ne prodaja. Danes ste vi nastopili zelo ostro, rekli ste, da je to populizem. Zakaj?

Podjetje CSS ima seveda že dolgo velike težave, vlada jih je obravnavala, torej podjetje se rešuje. Prav ministrstvo za finance je bilo tisto, ki je predlagalo spremembo strategije, čeprav je bila lani po 10 letih strategija spremenjena. Torej gre za strateški dokument, ki se ne spreminja in se ne napiše na novo vsako leto. Letos pa smo prav zaradi te specifike invalidskih podjetij mi predlagali, da se vendarle ta strategija znova odpre in da se vanjo posebej zapiše, da mora SDH v primeru invalidskih podjetij, tako tistih, ki so v neposredni kot tistih v posredni lasti ali pa upravljanju SDH-ja, pri njih slediti tudi drugim interesom, ne samo ekonomskim ciljem.

Ampak slišali smo zaposlene v podjetju, skrbi jih prodaja. Ali bo za njeno preprečitev dovolj to, kar pravite, da bo zapisano v strategiji, ki sicer še ni sprejeta?

Nikoli ni bila mišljena prodaja tega podjetja. Podjetje CSS ima bistveno večje težave kot to, ali bi bilo prodano ali ne – gre za to, ali bo preživelo ali ne bo preživelo. Torej v tem kontekstu tudi te debate o klasifikaciji naložb iz tako imenovane portfeljske v strateško v popolnoma nobeni stvari ne rešuje preživetja tega podjetja. Za preživetje tega podjetja je treba imeti poslovni načrt, ki bo realen in ki bo preživetja omogočil na dolgi rok.

Ampak za to je odgovoren tudi lastnik, ki pa je v tem primeru država oz. SDH.

Sorodna novica Boštjančič v zvezi s CSS-jem predlaga posebno obravnavo invalidskih podjetij

Lastnik je država, upravlja ga pa SDH in dejstvo je, da seveda ima zdaj novo vodstvo. To novo vodstvo se je začelo ravno s tem ukvarjati. Verjamem, da potrebuje nekaj miru, nekaj tednov, da spiše tak poslovni načrt, da ga bodo potem lastniki in preostali upniki pregledali. Verjamem, da bo ta ustrezen in da bo omogočal dolgoročno preživetje tej družbi. V tem primeru seveda mi nikakor ne nasprotujemo dokapitalizaciji, za katero je precej verjetno, da bo del tega sanacijskega načrta.

Se pravi, dokapitalizacija je mogoča, to pomeni, da lahko pomirite te zaposlene, ki se zdaj bojijo za svojo usodo?

Absolutno. In kot sem rekel, verjamem, da bo tudi direktorici, ki sem jo spoznal in je naredila zelo dober vtis, uspelo spisati tak poslovni načrt in na drugi strani skleniti dogovor s kupci in upniki, da bo to podjetje lahko na dolgi rok uspešno poslovalo. Treba je vedeti, da je v Sloveniji 154 invalidskih podjetij, večina njih posluje uspešno, seveda tudi zaradi tega, ker imajo posebne pogoje in olajšave.

Greva še k eni temi. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije opozarja, da trenutno poslovno okolje vodi k slabšemu poslovanju podjetij, izgubi delovnih mest, nižjim plačam, slabšemu življenjskemu standardu nas vseh. Gospodarstvo vam je poslalo nekaj predlogov, ki so sicer bolj ali manj že znani – jih boste poslušali?

Na to se bomo odzvali. Seveda nad samim seznamom nisem presenečen. Na neki način je gospodarska zbornica s temi razkrila to, kar že ves čas zagovarja – večina teh predlogov, ki so predlagani, obravnava en zelo ozek segment ljudi, ki v resnici največ in najbolje zaslužijo.

Ampak vendarle je to gospodarstvo, ki financira tudi državo.

Sorodna novica GZS: Gospodarstvo je vedno bolj obremenjeno, na obljubljene razbremenitve pa še kar čakamo

Seveda. Omenili ste, da je ena od navedb, da to pelje k slabšemu življenjskemu standardu vseh nas. V Sloveniji je standard relativno visok tudi zaradi vseh storitev, ki jih zagotavljamo na socialnem področju, na zdravstvenem področju in drugod. Že od začetka mandata govorim, da se z veseljem z vsemi deležniki, tudi z gospodarsko zbornico, pogovarjamo o tem, kaj si kot družba želimo. Torej ali želimo dolgotrajno oskrbo ali je ne želimo. Verjamem, da jo želimo in da si jo naši prebivalci, predvsem starejši, zaslužijo. Na drugi strani pa seveda to pomeni določene stroške, ampak to je pa tista stvar, o kateri se gospodarska zbornica recimo manj rada pogovarja.

Ampak tudi vi se strinjate z njimi, da so pri nas plače preveč obremenjene, saj ne govorite čisto o različnih stvareh, a gospodarstvo ne verjame vladi, da bo ukrepala in razbremenila delo.

Mi smo naredili že kar nekaj ukrepov, a se na te ukrepe pozablja. Kot sem rekel, se bomo seveda na to odzvali, a ta dopis ni presenečenje. Gre za ponavljanje ves čas enih in istih stvari, ne za obravnavanje celotne problematike celovito.