Glavan, ki je polnočno mašo daroval v stolnici sv. Nikolaja v Novem mestu, je v nagovoru opozoril: "Danes mnogi ljudje tavajo v temi in smrtnih sencah nesmiselnega življenja, se spotikajo pod težo obupa, neuspehov, krivic in lastnih slabosti. Toda kdor se z vero približa Kristusu, doživi prerojenje, življenje pa dobi nov smisel in cilj. Jezus želi z nami deliti naše življenje, trpljenje in celo našo smrt, da bi v nas utrdil upanje, da bo zadnjo in končno besedo imela Božja ljubezen."

"Novorojeno betlehemsko dete daje upanje, smisel in cilj vsakemu človeku, zlasti vsem, ki so utrujeni od življenjskih bojev zaradi revščine, nezaposlenosti, zapuščenosti in preganjanj," je poudaril škof Andrej Glavan.

"Božični mir in veselje naj napolnjujeta vse"
Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je polnočno božično mašo daroval v stolnici sv. Danijela v Celju, je v svojem nagovoru med drugim dejal: "Vsak dan se srečujemo s posledicami ne le gospodarsko-socialne, ampak tudi versko-moralne krize. Koliko ljudi je med nami, ki živijo v pomanjkanju ali celo na robu preživetja. Tu so brezposelni, katerih število, žal, še vedno narašča. Mnogi med nami so osamljeni, bolni in zapuščeni. Božje dete v jaslicah, skrivnost božične noči, nas še posebej nagovarja, da bi bili bolj čuteči, da bi imeli odprte oči, srce in da bi storili vse, kar je v naših močeh, za reševanje perečih problemov sedanjega časa in bi povsod prižigali luči Božje dobrote in ljubezni."

"Božični mir, veselje in upanje delimo z našimi krščanskimi brati in sestrami, ki z nami obhajajo božično skrivnost, z evangeličani in še posebej s pravoslavnimi verniki, ki božič po julijanskem koledarju obhajajo malo pozneje. Božični mir in veselje naj napolnjujeta tudi vse kulturne, znanstvene, prosvetne, zdravstvene, gospodarske, socialne in politične ustanove našega mesta in naše škofije," si je zaželel škof Lipovšek.

Stres: V najbolj črni temi je posvetila luč
Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je polnočno mašo daroval v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. "To, da obhajamo Jezusovo rojstvo sredi najbolj črne teme, je dejanje z jasnim sporočilom. Luč posveti v temi. Tema, ki jo razsvetljuje Božje dete v jaslicah, je tema našega življenja, je tema bolezni in trpljenja, tema izgub in nesreč, je tema dvomov in nevednosti, strahu in izgubljenega zaupanja, zagrenjenosti in obupa, tema stranpoti, sovraštva in nazadnje smrti. Skratka tema vsega, kar spravlja človeka ob veselje in srečo," je povedal.

"Če so si kristjani izbrali najbolj gosto, najbolj črno temo, da so v njej obhajali Jezusovo rojstvo, so hoteli reči, da ni teme, ki bi bila tako gosta in črna, da je ne bi mogla razsvetliti krščanska vera, da je ne bi moglo razsvetliti božično sporočilo," je poudaril Stres in dodal: "Preizkušnje, skozi katere moramo, so lahko zelo različne. Toda luč je samo ena in dovolj je samo ena, če je tako močna, da ji nobena tema ni kos. Ta luč je Jezus Kristus, ta luč je neskončna Božja ljubezen in naša vera vanjo. To je luč, ki je prvič zasvetila v sveti noči in je dokončno zmagala na velikonočno jutro."

"Ljudje nismo vajeni ljubezni, nesebičnosti, požrtvovalnosti"
"Nobenemu človeku nikoli ne bi prišlo na misel, da bi sam od sebe prišel do ugotovitve, da nas ima Bog tako rad, da se nam je pridružil v našem človeškem življenju. Da lahko kaj takega verujemo, se je najprej moralo zgoditi. Še tedaj, ko se je to res zgodilo, so to ljudje s težavo sprejeli. Hladen, da ne rečem celo sovražen sprejem, kakršnega je doživel Jezus ob svojem rojstvu, že napoveduje tisti odpor in nasprotovanje, ki ga je bil deležen med vsem svojim oznanjevanjem in delovanjem. Ljudje pač nismo vajeni ljubezni, nesebičnosti, požrtvovalnosti, ne pri sebi ne pri drugih. Zato tako težko verujemo vanjo. Mislimo si, da je preveč lepo, da bi bilo lahko res," je še povedal Stres.

Štumf: Brez Jezusa svet zapade v kaos vojn
"Ko boste opazovali jaslice, boste videli, da se vsi, ki so tam, ozirajo k Jezusu. Kaj bi se sicer zgodilo v jaslicah, če tam ne bi bilo Jezusa? Trije kralji bi šli vsak svojo pot. Zvezda repatica bi bila zvezda kot vse druge. Pastirji bi se med seboj morda stepli za bolj primerno mesto v hlevu, saj je zunaj mraz. Vrata bi se zaprla, zaklenila, ker so zunaj tatovi. Brez Jezusa jaslic sploh ne bi bilo in tudi ne bi bilo božiča. Jaslice pomenijo, da je Jezus središče človeštva," je dejal murskosoboški škof Peter Štumf, ki je polnočnico daroval v stolnici sv. Nikolaja v Murski Soboti.

Ob tem je še povedal, da si svet sicer lahko organizira tudi življenje brez Jezusa. "A ko se to zgodi, se ljudje obrnejo eden proti drugemu. Svet zapade v kaos vojn, nemirov, strahu in groženj. Svet brez Jezusa nikakor ni varen. Samo Jezus je knez miru. Mir ni družbeno stanje, ampak je stanje srca," je poudaril.

"Zgodilo se je nekaj izrednega"
Koprski škof Metod Pirih pa je polnočno mašo daroval v konkatedralni cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. "Jezusovo rojstvo je dogodek, ob katerem vedno znova razmišljamo in občudujemo polnost Božje ljubezni, ki se je razodela med nami. Zgodilo se je nekaj izrednega. Bog, vsemogočni, stvarnik nebes in zemlje, stvarnik človeka, je prestopil prag večnosti in stopil med nas kot pravi človek. Novica je tako nenavadna, da ji mnogi ne morejo verjeti. Ne vzamejo si časa, da bi z razumom in srcem pretehtali to oznanilo: Bog je prišel med nas in ostal z nami," je zatrdil.

"Dobrota, ki jo izkazujemo ljudem, ki so se znašli v stiskah, je neprecenljive vrednosti. Naj bodo naša preprosta in majhna dobrodelna dejanja resnična in vsem prepoznavna znamenja Božje ljubezni, ki se je razodela v božični skrivnosti," je pozval.

"Božič je praznik srca"
Mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger pa je ob prazniku dejal: "Srčika božiča ni le v tem, da se spominjamo Kristusovega rojstva in prihoda na svet, marveč da se človek odpre Bogu in dopusti, da se Bog rodi v njegovi notranjosti, v njegovem srcu. Božič pač ni praznik samo na koledarju, ob mizi, ob prižiganju svečk na božičnem drevescu, še manj v trgovinah in ob nakupovanju, božič tudi ni praznik samo v cerkvi, marveč je praznik srca, človekove notranjosti." Božično polnočno mašo je Kramberger daroval v stolnici sv. Janeza Krstnika v Mariboru.

Koprski pomožni škof Jurij Bizjak je polnočnico daroval v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik jo je daroval v Železnikih, mariborski naslovni škof Jožef Smej pa jo je daroval v župniji Sv. Ane v Slovenskih goricah.