Proračun je takšen, da nas bo popeljal nazaj na pot razvoja in napredka, je pred poslankami in poslanci dejala Bratuškova. Ker smo omejeni pri zadolževanju, nam ne preostane drugega kot pametno uravnoteženje povečanja prihodkov in zniževanja odhodkov, je povzela. Ob tem je priznala, da je največja neznanka ocena potrebnih sredstev za sanacijo bank.

Prizadevanja vlade pri pripravi proračuna je strnila v tri temelje poteze: proračunski primanjkljaj se znižuje pod tri odstotke BDP-ja, , razvoja se ne žrtvuje, ampak se za izobraževanje ter vlaganje v znanje in raziskave namenja kolikor je mogoče veliko denarja, medtem ko se naložbe ne upočasnjujejo. "V kombinaciji z evropskimi sredstvi jih celo povečujemo," je dejala premierka.
Plačevanje dolgov opozicije
Kot obetavnejša poudarka pa je Bratuškova izpostavila znižanje števila brezposelnih v času od nastopa mandata te vlade ter povečanje izvoza. Glede načrtovanja davčnih prihodkov je Bratuškova prepričana, "da delamo v smeri socialne pravičnosti".

Zato je vlada že zvišala DDV, saj najenakomerneje porazdeli bremena med tiste, ki porabijo več. Zaradi tega bodo obdavčili tudi nepremičnine in premoženje, katerega izvora imetniki ne znajo pojasniti in dokazati. Ost kritike pa je uperila v opozicijo: "Odplačujemo vaše dolgove. Med letoma 2004 in 2008 se je bruto dolg Slovenije podvojil, kar bodo davkoplačevalci plačali ob sanaciji bank."

Čufer: Smer fiskalne stabilizacije
Proračun za prihodnji dve leti Slovenijo pelje v smer fiskalne stabilizacije, je v DZ-ju zatrdil finančni minister Čufer. Vlada želi vzpostaviti stabilno davčno okolje, da bodo podjetja vedela, kakšne obremenitve jih čakajo, in bodo lahko normalno načrtovala investicije in poslovanje. Novih davkov vlada ne načrtuje, je zatrdil.

Tudi v letu 2015 se bo konsolidacija javnih financ nadaljevala. Proračunski primanjkljaj, ki bo leta 2014 znašal dobro milijardo evrov, se bo po napovedih ministra znižal na 860 milijonov evrov. Predvideno je tudi postopno zmanjševanje zadolževanja, ki je v letu 2014 predvideno v vrednosti 4,8 milijarde evrov, je dodal.

Čufer je ob predstavitvi predloga proračuna na izredni seji DZ-ja ocenil, da se slovensko gospodarstvo ob ukrepih za stabilnost javnih financ in sanacijo finančnega sistema spoprijema z zelo postopno stabilizacijo. To ima za posledico nekoliko počasnejše okrevanje gospodarstva, je še dejal.

Zniževanje primanjkljaja na račun novih davkov
S proračunom želi vlada prihodnje leto zmanjšati primanjkljaj na tri odstotke BDP-ja oz. dobro milijardo evrov, leto pozneje pa na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (860 milijonov evrov). To namerava doseči predvsem z zviševanjem davkov - po hitrem postopku želi uvesti nov davek na nepremičnine in s tem podvojiti finančni učinek obstoječega stavbenega nadomestila, povračila za gozdne ceste in premoženjskega davka, opredeljenega v davku občanov, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar. Z novim davkom na nepremičnine si vlada obeta dobrih 200 milijonov.

Nekaj dajatev že višjih
Vlada je sicer že zvišala stopnji DDV-ja (na 22 in 9,5 odstotka), povečala letno dajatev za uporabo cest in podražila vinjete za avtoceste. Dražje so tudi sodne takse, na novo pa je uveden še desetodstotni davek od prodaje srečk.

Del prihranka namerava vlada doseči tudi z varčevanjem, ki ga je utemeljila na že obstoječem (lani potrjenem) zakon o uravnoteženju javnih financ - še dve leti bodo zamrznjene pokojnine ter transferji posameznikom in gospodinjstvom, ne bo usklajevanja. Neto plače bodo znižane zaradi neuskladitve dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo.

Varčevanje v javnem sektorju
Javni uslužbenci pa imajo tako nižje plače v skladu z junijskim dogovorom do konca prihodnjega leta. Za leto 2015 pa vlada pričakuje nov dogovor, tokrat trajnejše narave. Poleg zniževanja plač pa namerava biti dosledna tudi pri zaposlovanju v javnem sektorju z zniževanjem števila zaposlenih za odstotek na leto.

V proračun so vključeni tudi ukrepi proti sivi ekonomiji in nižji materialni stroški. Še vedno pa ostaja odprt strošek sanacije bank - v proračunu je za to namenjenih 1,2 milijarde evrov, omenjena pa je tudi možnost še dodatne zadolžitve za dve milijardi.