Kot kaže predlog, ki je predviden za obravnavo v DZ-ju po nujnem postopku, je predvidena davčna stopnja za rezidenčne stanovanjske nepremičnine 0,15 odstotka, za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine pa 0,50 odstotka. Nerezidenčni bodo stanovanja in hiše, v katerih 1. januarja leta, za katerega se davek odmerja, lastnik oz. solastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča oz. v njej na ta dan ni prijavljenega vsaj polletnega najema.

Za stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost presega 500.000 evrov, se bo po predlogu davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečala za 0,25 odstotne točke.

Nižja obdavčitev za kmetije in gozdove
Iz predloga je razvidno, da so na vladi popustili kmetom, po novem bodo namesto po 0,5-odstotni stopnji kmetije obdavčene po 0,15-, gozdovi po 0,07-, kmetijske stavbe pa po 0,30-odstotni stopnji.

Davek tudi od sakralnih objektov
Znova je v predlogu tudi obdavčitev sakralnih objektov. Sakralni objekti bodo tako kot javne stavbe in kulturni spomeniki obdavčeni - s stopnjo 0,50 odstotka.

Za črne gradnje trikrat višje plačilo
Za poslovne in industrijske nepremičnine razen energetskih nepremičnin je predvidena 0,75-odstotna obdavčitev, za energetske nepremičnine 0,40-odstotna.

Za nelegalne gradnje - gradnje, za katere je inšpekcijska odločba pravnomočna in evidentirana v registru ter ne izvršena - se bo po predlogu davčna stopnja povišala za trikrat.

Davčna osnova bo posplošena tržna vrednost nepremičnin, navedena v registru nepremičnin na 1. januar leta, za katerega se bo davek odmerjal. Davek, ki bi nadomestil obstoječe dajatve na nepremičnine, bi uvedli z letom 2014, ministrstvo za finance pa v prvem letu pričakuje 205 milijonov evrov priliva v državni proračun.

Tri leta prehodnega obdobja
Predlog določa triletno prehodno obdobje - za leta 2014, 2015 in 2016 - v katerem bi se davek obračunal po stopnjah, določenih v zakonu, prihodek od davka pa bi šel v celoti v državni proračun. Občinam bi za ta tri leta odstopili del prihodka, tako da bi dobile enak znesek, kot so ga odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšan za pobrane pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.

Po izteku tega obdobja bi bila polovica prihodkov od davka namenjena državnemu proračunu, polovica pa občinam. Pri tem bi morale občine svoj del davka od gozdnih zemljišč nakazati na poseben podračun in ga nameniti za vzdrževanje gozdnih cest. Občine bi lahko od leta 2017 naprej tudi določile merila (glede na lego, vrsto dejavnosti, status nepremičnine ipd.) za znižanje ali zvišanje davčnih stopenj.