Na slovenskem nepremičninskem trgu se je tako tudi v prvi polovici letošnjega leta pričakovano nadaljevalo zniževanje cen stanovanj in hiš.

Med najdražjimi so rabljena stanovanja v Ljubljani, kjer je bilo treba v opazovanem obdobju za kvadratni meter v povprečju odšteti 2.180 evrov s povprečno 1.830 evri na kvadratni meter pa sledi okolica glavnega mesta, ki vključuje tudi večja naselja, kot so Domžale, Kamnik, Grosuplje, Vrhnika, Medvode.

V primerjavi z najvišjimi cenami pred krizo so bila rabljena stanovanja v Ljubljani v povprečju sicer cenejša za skoraj 20 odstotkov, v njeni okolici pa za približno 12 odstotkov, cena stanovanj pa se ni znižala le v Celju.

Majhna verjetnost za padec pod "psiholoških" 1.000 evrov
Cena rabljenega stanovanja je - zaradi vedno prisotnega povpraševanja po stanovanjih za počitniške namene - sicer še vedno najvišja na Obali, kjer znaša 2.260 evrov za kvadratni meter.

Glede na rekordno nizke cene na geodetski upravi pričakujejo postopno zaustavitev padanja povprečnih cen, vendar pa se jim zdi malo verjetno, da bi lahko v urbanih središčih padle veliko pod psihološko mejo 1.000 evrov na kvadratni meter. Izjema so lahko le stanovanja iz posameznih "nasedlih projektov", še posebej v Ljubljani - ta stanovanja so se sicer na trgu postopoma vendarle začela prodajati in pogosteje se ponujajo tudi v najem.

Medtem pa se je povprečna cena hiše z zemljiščem na ravni države že pred letom in pol ustalila pri približno 800 evrih za kvadratni meter - to je skoraj za četrtino manj kot v rekordnem drugem polletju 2008.

Ponovna kriza slovenskega nepremičninskega trga?
Tudi obseg prometa s stanovanji in hišami je bil v letošnjem prvem polletju skoraj za polovico manjši kot v drugem polletju 2007, ko je bila ta številka najvišja. Rabljenih stanovanj so v letošnjem prvem polletju prodali dobro petino manj kot pred tremi leti, a še vedno skoraj polovico več kot v prvi polovici leta 2009, ko je kriza slovenskega nepremičninskega trga prvič dosegla dno.

Hiš pa so letos prodali deset odstotkov manj kot v prvem polletju 2010, a vseeno kar trikrat več kot v enakem obdobju leta 2009. Če pa se bo promet z nepremičninami v drugi polovici letošnjega leta še najprej zmanjševal, bomo že lahko govorili o ponovni krizi slovenskega nepremičninskega trga, menijo na geodetski upravi.

Gradimo manj večjih projektov in več enodružinskih hiš
V prvem polletju se je sicer še naprej zmanjševalo tudi število izdanih gradbenih dovoljenj za večje nepremičninske projekte, zato je obseg načrtovanih gradenj stanovanjskih in poslovnih objektov rekordno nizek, kar pa je za geodetsko upravo tudi razumljivo, saj pravijo, da so tovrstne investicije v sedanjih tržnih razmerah izredno tvegane.

Po drugi strani se opazneje povečuje število izdanih gradbenih dovoljenj za enodružinske hiše. To kaže, da se ljudje v kriznih časih pri reševanju stanovanjskega problema vse bolj zatekajo k individualnemu investitorstvu ali samogradnji, pojasnjujejo pri Gursu.