Geodetska uprava (GURS) v poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu v lanskem letu ugotavlja, da se je kljub padcu kupne moči, vladnim varčevalnim ukrepom in krčenju stanovanjskih posojil ohranil presenetljivo velik promet s stanovanjskimi nepremičninami, predvsem na račun rabljenih stanovanj in hiš. Nove nepremičnine pa so se prodajale precej težje.

Cene stanovanj so po ugotovitvah GURS-a ob koncu leta dosegle najnižjo vrednost, odkar jih od leta 2007 sistematično spremljajo. Padanje cen pa naj bi se nadaljevalo tudi v letošnjem letu.

Zaradi majhnega povpraševanja in posledično nizkih dobičkov vlagateljev ni več velikega zanimanja za nove velike stanovanjske projekte, ki jih po Sloveniji ni več veliko, in tudi ponudba novih stanovanj je precej borna. Večinoma se gradijo tako imenovani vila bloki in vrstne hiše s 3-6 stanovanji ter dvojčki.

Na drugi strani pa se zaloga prvič vseljivih stanovanj, ki se je nakopičila v gradbeniški evforiji v letih 2008 in 2009, le počasi zmanjšuje. Prav tako je še vedno veliko nedokončanih in dokončanih stanovanj, ki so del stečajnih mas propadlih investitorjev in pri katerih so banke kot prednostni upniki.

Tovrstna stanovanja so lani skušali prodajati z javnimi prodajami ali dražbami, vendar precej neuspešno, kar naj bi bila posledica previsokih izklicnih cen. Morebitni kupci stanovanj v nasedlih projektih za njih nikakor niso pripravljeni plačati enake cene, kot veljajo za novogradnje.

Stanovanja v številnih nasedlih projektih pa naj bi bila tako prodana vsaj z manjšo, če ne celo z večjo izgubo. Če se bo to zgodilo, bodo najverjetneje padle tudi cene drugih nepremičnin.

Razlika v cenah stanovanj glede na lokacijo se povečuje
GURS tudi ugotavlja, da se morebitni kupci stanovanj vse bolj zavedajo razlik v gradbeni zasnovi, kakovosti in mikrolokaciji stanovanj. Zato se razlika v ceni med boljšimi in slabšimi stanovanji vztrajno povečuje.

Veliko manj povpraševanja kot za rabljena stanovanja in hiše je za nakup ali najem poslovnih prostorov in po nepremičninah za naložbene namene. Izjema je bilo le povpraševanje po zemljiščih, ki še veljajo za varno dolgoročno finančno naložbo. Prav tako je zelo donosna naložba tudi špekulativno vlaganje v nezazidana zemljišča, ki bi lahko ob spremembi namembnosti postala zazidljiva.

Hiše se dobro prodajajo
Evidentirani promet stanovanjskih nepremičnin je bil v preteklem letu za tri odstotke manjši kot leta 2011. Število prodanih stanovanj je bilo manjše za dva odstotka, medtem ko se je število prodanih hiš celo povečalo za okoli 10 odstotkov. Sicer pa se prodaja hiš povečuje od oživitve slovenskega nepremičninskega trga v letu 2010.

Toda vseeno je za 30 odstotkov manjši kot leta 2007, promet s stanovanji pa celo za 40 odstotkov, ko je bilo prodanih več kot 11 tisoč stanovanj in blizu šest tisoč družinskih hiš. Lani je bilo tako prodanih manj kot 7.000 stanovanj v večstanovanjskih stavbah in 4.000 družinskih hiš - tudi na račun nižjih cen, saj so povprečne cene stanovanjskih hiš padle za osem odstotkov, cene rabljenih stanovanj pa denimo za devet odstotkov.

Na Obali se je lani promet s hišami povečal za več kot tretjino. Najdražji hiši, stari 30 let, sta bili prodani tujcem v Kopru (950 tisoč evrov) in v Ankaranu (800 tisoč evrov). Prodaja stanovanj v večstanovanjskih stavbah je bila na Obali v primerjavi z 2011 slabša, cene pa so se v različnih obalnih krajih v povprečju znižale za od 5 do 10 odstotkov.

Število prodanih stanovanj in hiš:

Nepremičnine na Obali ostajajo zanimive
Najdražje je bilo prodano 36 kvadratnih metrov veliko stanovanje v starem mestnem jedru Pirana za 5.000 evrov za kvadratni meter. Najvišjo ceno pa je doseglo skoraj 140 kvadratnih metrov veliko, osem let staro stanovanje v Izoli, ki so ga prodali za pol milijona evrov.

V zadnjih letih se kot kupci nepremičnin na Obali vse pogosteje pojavljajo ruski državljani oziroma njihova podjetja, ustanovljena v Sloveniji. Zaradi gospodarske krize v Italiji pa je zanimanje Italijanov za obalne nepremičnine precej manjše.

Sosednja Hrvaška bo letos postala polnopravna članica EU-ja, kar bo olajšalo nakupe nepremičnin tujcem in s tem zmanjšalo konkurenčnost nepremičnin na Obali, kar bi se lahko poznalo tudi pri večji zalogi neprodanih stanovanj.

Manj povpraševanja po stanovanjih v Ljubljani
V Ljubljani je bil v preteklem letu promet s stanovanji v primerjavi z letom 2011 manjši za okoli pet odstotkov in približno toliko je bila nižja tudi povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja, ki je znašala 2.350 evrov/m2.

Najdražje stanovanje v prestolnici je bilo prvič vseljivo dvosobno stanovanje blizu mestnega središča, zgrajeno leta 2009. Prodano je bilo za 4.600 evrov/m2. Najvišjo ceno za družinsko hišo v Ljubljani je v letu 2012 dosegla hiša na Kodeljevem. Za 700 tisoč evrov je bil prodan 340 kvadratnih metrov velik, tri leta star dvojček.

V okolici Ljubljane pa je bila najdražja hiša prodana v Trzinu. Za več kot 400 kvadratnih metrov veliko hišo z 850 kvadratnimi metri zemljišča, zgrajeno leta 1990, je kupec odštel 810 tisoč evrov.

Povprečna cena kvadratnega metra stanovanj v večjih slovenskih mestih: