Praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom predstavlja "enega svetlejših in bolj navdihujočih trenutkov naše zgodovine", je v voščilu zapisal predsednik DZ-ja Milan Brglez.

V Sloveniji je danes namreč državni praznik, s katerim se spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Na ta dan leta 1919 se je v Beltincih na ljudskem zborovanju zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici po več kot 900 letih.

Kot je spomnil Brglez, je bila Prekmurcem brez bojev in brez prelivanja krvi priznana pravica, da postanejo sestavni del slovenskega narodnega prostora, s čimer so bili stoletja ločeni in madžarski oblasti podvrženi prekmurski Slovenci in Slovenke znova združeni z matičnim narodom.

"Domovina smo v prvi vrsti njeni ljudje, njene državljanke in državljani ter vse njene pokrajine, od skrajne vzhodne, torej prekmurske, do zahodne, primorske. Brez katerekoli od njih bi bila slovenska domovina nepopolna," je prepričan Brglez. Želi si, da bi bilo vodilo današnjega prazničnega dneva prav zavedanje, da le skupaj tvorimo celoto.

Osrednja slovesnost ob omenjenem prazniku je bila že v petek na domačiji Štefana Kovača v Nedelici pri Turnišču.

Odprta vrata predsedniške palače
Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril pomen praznovanja omenjenega dne. Na ta način lahko namreč mladi rod tudi po tej poti prepozna "dolg, požrtvovalen, pogumen, narodnozaveden, mestoma zelo trpeč lok naših zgodovinskih izkušenj, ki so nam omogočile, da danes svobodno odločamo o lastnih in skupnih zadevah", je dejal.

Dan združitve prekmurskih Slovencev so v uradu predsednika republike zaznamovali tudi danes, ko so ob 11. in 13. uri za obiskovalce odprli vrata predsedniške palače. Ob tej priložnosti je v predsedniški palači potekal tudi kulturni program, pred predsedniško palačo pa je bila postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Ni dela prost dan
17. avgusta se spominjamo dogodkov, ko so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova pripojeni matičnemu narodu. Po koncu prve svetovne vojne so namreč svetovne velesile na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Jugoslovanska vojska je tako oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih prepustila civilni oblasti.

Dan združitve prekmurskih Slovencev je državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Podobna dneva sta še 15. september, ko praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini, in 23. november, ko obeležujemo dan Rudolfa Maistra. Po sklepu vlade se ob omenjenih praznikih od leta 2009 državne proslave organizirajo le še ob okroglih obletnicah, to je na vsakih pet let.