Zakon o ustavitvi prekrškovnih postopkov in vrnitvi že plačanih glob za kršitve omejitve gibanja in zbiranja so predlagale opozicijske stranke LMŠ, SD in Levica ter nepovezani poslanci. Po predlogu bi sodišča ustavila še ne končane postopke in torej glob ne bi bilo mogoče izterjati, v primeru že plačanih glob pa predlog zakona predvideva vračilo denarja in vrnitev stroškov postopka.

Odločba ustavnega sodišča se nanaša na odloke, ki so veljali lansko pomlad, od 20. marca do 30. junija. Kot je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar, je v tem času policija ugotovila več kot 10 tisoč kršitev ukrepov, po nekaterih podatkih pa je bilo izrečenih za okoli 2 milijona evrov glob.

A predlagana abolicija oziroma amnestija ne rešuje vsega, opozarja vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante. "Odloki, ki so sledili v jesenskem in spomladanskem delu epidemije in so imeli enake omejitve, niso zajeti v tem delu. To pomeni, da bo še vedno vzpostavljena neenakost," je dejala za Radio Slovenija.

Predlog opozicije sicer ni dobil zadostne podpore na odboru za pravosodje in je končal parlamentarno pot. Koalicija in vlada sta mu nasprotovali, saj pravita, da bo to vprašanje uredil novi Zakon o nalezljivih boleznih.

Branislav Rajić (NeP) je koalicijo pozval, naj se ljudem opravičijo in jim povedo, da bodo plačane globe dobili vrnjene. "Pomagamo vladni koaliciji in vladi, da to rešijo," je dejal. Pozval jih je tudi, naj stopijo predlagateljem zakona naproti in do plenarne seje DZ-ja zakonski predlog pomagajo še izboljšati.

Pozivi k širitvi amnestije in abolicije

Vrhovno tožilstvo je v zvezi z obveznostjo nošenja maske v povezavi s prepovedjo gibanja vložilo dve zahtevi za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. Odločitev pričakujejo v kratkem. Vložili so tudi več kot 80 pobud prekrškovnemu organu, da poda predlog na sodišče, da se ustavijo postopki. "In temu so sledili, ker tudi morajo – če to vloži tožilstvo, mora prekrškovni organ slediti," je pojasnila Barbara Jenkole Žigante.

Se pa državna tožilka boji, da bo na vrhovno tožilstvo prišlo še veliko tovrstnih zadev. "Govori se o več tisoč takšnih zadev, kar bi nas dejansko zelo obremenilo. Pri zadevah, ki niso zajete v ustavni odločbi, bi morali odločati o vsaki posamezni posebej," je poudarila. Pravna mreža za varstvo demokracije zato opozarja, da je treba v zakon o amnestiji in aboliciji vključiti vse kršilce neustavnih odlokov.