Sorodna novica Sodišče ustavilo postopek zoper človeka, ki ni nosil maske

"Sodba je na neki način precedenčna, ker je sodišče prvič izrecno odločilo, da za sankcije za nenošenje mask ni prave pravne podlage," je za Odmeve odločitev Višjega sodišča v Kopru komentiral odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, sicer specialist za kazensko pravo.

Po njegovem mnenju je vlada izvirni greh storila, ko ni spremenila zakona o nalezljivih boleznih. 39. člen tega zakona ji namreč omogoča, da omejuje gibanje prebivalstva in da kršitve tudi sankcionira. "Pri nošenju mask pa po mojem mnenju ne gre za omejitev gibanja prebivalstva, gre morda za poseg v neko drugo ustavno pravico, recimo pravico do telesne integritete, do neke osebnostne pravice, ki je urejena v drugem členu ustave kot pravica, zato bi moral zakonodajalec na predlog vlade ta predlog spremeniti tako, da bi omogočal sankcioniranje nespoštovanja teh odlokov, ki bi posegali v druge ustavne pravice," meni Kovačič Mlinar.

Zgolj s spremembo samega odloka tega ni mogoče urediti, potrebna bi bila sprememba zakona, je prepričan. Na vprašanje, ali so izredne razmere kot posledica epidemije pri sprejetju vladnih odlokov olajševalna okoliščina, pa odvetnik odgovarja, da načeloma ne.

"Ko je bil zakon o nalezljivih boleznih napisan, verjetno nihče ni predvidel epidemije takšnih razsežnosti, kot nas je zadela, je pa dejstvo, da je od izbruha epidemije preteklo že kar nekaj časa, vmes so bili na hitro spremenjeni kar nekateri zakoni in tako bi bilo seveda mogoče tudi zakon o nalezljivih bolezni, ki pa je pomemben za to področje in okoliščine, povezane z epidemijo, ustrezno novelirati," je pojasnil.

Veliko posameznikov je globe zaradi kršitev odlokov v zadnjem letu že plačalo. Trenutno se postavlja vprašanje, ali lahko zaradi tega pričakujemo množične tožbe, da se denar ljudem vrne. Kovačič Mlinar je spomnil, da je bila povprečna vrednost glob 200 evrov, če je kršilec plačal polovico. Zato je vprašanje, koliko posameznikov se bo za to sploh odločilo, ker iti "v pravdni postopek za 200 evrov z vsemi nevščenostmi in stroški, ki so s tem povezani, ni mala malica". Ob tem je dodal, da za to, da je nekdo plačal nekaj, česar ni bil dolžan, pravna podlaga sicer obstaja – ta denar lahko v skladu s civilnim pravom zahtevaš nazaj. Ali so v omenjenih primerih mogoče skupine tožbe?

"Načeloma skupinske tožbe v takšnih primerih ni mogoče vložiti, lahko pa sodišče izpelje neki precedenčni spor na enem izmed takšnih posameznikov in potem odloči enako v vseh drugih primerih," je izpostavil. Ob koncu pogovora se je strinjal s tem, da so bili vladni odloki premalo pravno podprti, saj gre za zelo občutljivo področje. "Ustavne pravice so zelo pomembno področje pravnega urejanja. Ko enkrat posežemo v njih, so ti posegi pogosto nepopravljivi. Moramo se zavedati, da se ustavnim pravicam zelo lahko odpovemo, veliko težje pa jih je vzpostaviti nazaj. Mislim, da bo po epidemiji to postalo jasno."

V Pravni mreži posameznikom svetujejo, naj sprožijo ustrezne postopke

Da gre za pomanjkljivo pravno podlago, opozarjajo tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer oglobljenim posameznikom svetujejo, naj sprožijo ustrezne postopke za odpravo nezakonito izrečenih denarnih kazni, je za Radio Slovenija poročala novinarka Lucija Dimnik Rikić.

Občanu, ki je konec oktobra lani dobil plačilni nalog, ker na počivališču Mlake ni nosil maske na prostem, ne bo treba plačati denarne kazni. Katarina Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije ob tem je ob tem opozorila: "V pravni državi nikomur ne more biti izrečena sankcija za prekršek, če takšno dejanje ni bilo z zakonom ali pa na primer uredbo in odlokom lokalne skupnosti določeno kot prekršek."

V primeru posameznika, ki je dobil denarno kazen, je vlada namreč nošenje maske povezovala z omejitvami gibanja, kršitev pravil o uporabi mask pa ni opredelila kot prekršek.

Po besedah Bervar Sternad bi morala država v primeru obvezne uporabe mask zagotoviti ustrezno zakonsko osnovo: "V tem primeru pa je sodišče ugotovilo, da zakon o nalezljivih boleznih, ki je lahko podlaga za takšne prekrške, ni dal potrebne podlage. Torej, odlok, ki je bil sprejet brez te podlage, seveda ne more biti podlaga za prekršek."

Pravnik Andraž Teršek je na digitalnem družbenem omrežju zapisal, da lahko zdaj vsi oglobljeni zaradi nenošenja maske zahtevajo vračilo plačane globe.

Posamezniki, ki so že plačali kazni, imajo zdaj na voljo dve pravni sredstvi: "Eno je pobuda tožilstvu. Tam se vloži zahteva za varstvo zakonitosti. Drugo pa je pobuda prekrškovnemu organu, se pravi tistemu organu, ki je takšen prekršek ugotovil, da odpravi odločbo o prekršku," je navedla Katarina Bervar Sternad.

Sorodna novica Vlada ne podpira stališča tožilstva, da je treba vprašanje glob rešiti sistemsko

Vrhovno državno tožilstvo pa se v primeru vladnih odlokov, ki nimajo ustrezne pravne podlage, zavzema za sistemske rešitve, s katerimi bi nezakonite globe lahko preprosto odpravili.

Ne glede na to, da nenošenje zaščitne maske v nobenem predpisu ni določeno kot prekršek, to ne pomeni, da gre za nepotreben in neučinkovit ukrep. Maske nas varujejo pred okužbo, poudarja stroka.

Nuška Čakš Jager z Nacionalnega instituta za javno zdravje je po poročanju Radia Slovenija poudarila: "Maska še vedno predstavlja – na žalost, ampak vendarle tako je – preprost in osnovni ukrep. Predvsem gre za to, da na ta način tam, kjer distance ne moremo zagotoviti, ta maska vendarle predstavlja oviro, da se virus širi, in prenos s tem omejujemo. Je eden temeljnih trenutkov tam, kjer je za to indicirano. To se pravi tam, kjer ni mogoče držati distance, in tam, kjer se družimo z bolniki, z drugimi osebami, ki potencialno lahko širijo virus."