Leta 2010 je prag tveganja za revščino znašal okoli 7.000 evrov letno za enočlansko gospodinjstvo in okoli 14.800 evrov letno za štiričlansko gospodinjstvo, v katerem živita dva odrasla in dva otroka.

12 odstotkov državljanov živi v revščini
Po podatkih iz obdobja med letoma 2005 in 2010 pod pragom revščine živi 12 odstotkov prebivalcev Slovenije. Najnižjo stopnjo revščine smo imeli v Sloveniji leta 2009, ko je bila 11,3-odstotna, najvišjo pa leto pozneje, ko je bila 12,7-odstotna. Odstotek pomeni, da je v revščini živelo 254 tisoč prebivalcev.

Kako preživeti mesec?
V omenjenem petletnem obdobju se je 41 odstotkov gospodinjstev skozi mesec prebilo z manjšimi težavami. Dokaj lahko je mesec dni preživelo 21 odstotkov gospodinjstev, težave pa je imelo 27 odstotkov gospodinjstev.

Po Ginijevem količniku (ta kaže razporejenost dohodka med prebivalce, pri čemer je 0 = popolna enakost in 100 = popolna neenakost) dohodki v Sloveniji dokaj enakomerno porazdeljeni. Vrednost količnika se je gibala med 22,7 in 23,8 odstotka.

Izdatki za socialne prejemke naraščajo
V obdobju od 2000 do 2009 so se izdatki za socialne prejemke povečevali. Okoli 42 odstotkov sredstev je bilo namenjenih za področje starosti, za področje bolezni in zdravstvenega varstva pa 32 odstotkov. Sicer so socialni prejemki v Sloveniji v povprečju nižji od prejemkov na ravni Evropske unije, kjer zanje namenijo v povprečju več kot četrtino BDP-ja. V Sloveniji se zanje nameni okoli petina BDP-ja.

Za socialne prejemke največ sredstev namenjata Francija, Danska in Švedska (veš kot 28 odstotkov BDP-ja), najmanj pa Latvija, Romunija, Bolgarija in Estonija (manj kot 15 odstotkov BDP-ja). Slovenija se uvršča v skupino s Španijo in Irsko.