Dobovšek, ki bo vodja se bo v poslansko skupino tako lahko povezal z Alenko Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček.

Večina poslanskih skupin je sicer že pojasnila, da kljub vprašanju skladnosti s poslovnikom DZ-ja ustanovitvi poslanske skupine ne nasprotuje. Toda končna odločitev je bila v rokah predsednika DZ-ja.

Brglez je navedel, da so pogoji za ustanovitev poslanske skupine izpolnjeni skladno s četrtim odstavkom 31. člena poslovnika DZ-ja. Ta člen določa, da poslansko skupino nepovezanih poslancev lahko ustanovijo ali k njej pristopijo poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki.

Ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev pa je bila glede na določila poslovnika DZ-ja vprašljiva zaradi članstva Bratuškove in Bon Klanjščkove v stranki ZaAB.

Pomembni tudi ustavnopravni vidiki
Svojo odločitev je predsednik DZ-ja med drugim utemeljil z oceno, da je pogoje za ustanovitev take poslanske skupine nepovezanih poslancev navkljub različnim dozdajšnjim rešitvam, ki izhajajo iz parlamentarne prakse in jih določa tretji odstavek 31. člena poslovnika, treba razumeti restriktivno in hkrati v skladu z našim ustavnopravnim redom.

Zaradi nedorečene poslovniške ureditve obravnavane položaja je za presojo pomembno upoštevati tudi ustavnopravne vidike, meni Brglez. Restriktivno tolmačenje pogojev za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev namreč po njegovi oceni preprečuje, da bi sestava parlamenta nasprotovala ključni ustavnopravni podmeni ustave, po kateri ima v Sloveniji oblast ljudstvo.

Znotraj tega okvira "mora biti uveljavljanje predstavniškega in svobodnega mandata poslanca tudi v poslovniških določbah oz. njihovi razlagi izvedeno na način, da vsem poslancem zagotovi tako vsebinsko kot tudi pravnoformalno enake pogoje za delovanje", je navedel predsednik.

Pomembna vloga poslanskih skupin že po ustavi
Prav članstvo poslancev v poslanski skupini ima po njegovi presoji pomembne posledice za njihovo delovanje. Poslanskim skupinam je namreč po Brglezovih navedbah dodeljena pomembna vloga že v ustavi, še bolj pa s poslovnikom (soodločanje v kolegiju predsednika, članstvo v delovnih telesih, strokovni in administrativni pogoji za njihovo delo ...).

Na podlagi navedenega je predsednik ocenil, da bi bila presoja poslovniško določenega pogoja prenehanja članstva v politični stranki v zvezi z ustanovitvijo ali pristopom k poslanski skupini nepovezanih poslancev izključno z vidika jezikovne razlage lahko preozka, pa tudi sporna z vidika skladnosti z ustavo.

Namenska, sistematična in predvsem ustavnoskladna razlaga pogojev za ustanovitev ali pristop k poslanski skupini nepovezanih poslancev navaja k možnosti, da je v konkretnem primeru poslovniško dopustna, je dodal Brglez.

Razpad neodvisno od njune volje
Spomnil je, da sta dve poslanki, ki želita skupaj z Dobovškom ustanoviti skupino, članici parlamentarne stranke, ki "zaradi razlogov, ki so neodvisni od njune volje, ne more imeti svoje poslanske skupine zaradi neizpolnjevanja poslovniško določenega pogoja najmanj treh članov".

Poslanska skupina ZaAB je namreč razpadla po izstopu Janija Möderndorferja iz nje, Bratuškova in Bon Klanjščkova pa sta postali nepovezani poslanki.