Evropski poslanec Milan Brglez je pojasnil, da se je za predsedniško kandidaturo naposled vendarle odločil, ker sta se spremenili tako notranjepolitična kot mednarodnopolitična situacija. Ključne točke njegovega programa bodo povrnitev ugleda funkciji predsednika republike z odgovornim služenjem državljanom in državi tako doma kot v tujini, solidarnost in skrb za soljudi, okolje, trajnostni razvoj, je naštel.

"Potrebujemo povezovanje, potrebujemo spoštovanje, to sta dve ključni zadevi, ki ju moramo v teh težkih časih ponotranjiti," je dejal. Podpirata ga tako Gibanje Svoboda kot SD. "Skupni kandidat pomeni, da nisem podrejen nobenemu, ampak delam za to, da bo ta država dobila takšnega predsednika države, kot si ga zasluži," je pojasnil.

Sorodna novica Milan Brglez bo skupni predsedniški kandidat dveh največjih koalicijskih strank

"Če ne bi videl možnosti, da pride do povezovanja, se za to kandidaturo niti ne bi odločil," je dejal Brglez. Če bi kandidiral zgolj kot kandidat SD-ja, bi to po njegovem mnenju pomenilo zgolj drobljenje političnega prostora. O podpori se je pogovarjal z vsemi koalicijskimi strankami, tudi z Levico. Dejstvo, da ga Levica ni podprla, pa je komentiral z besedami, da Levica sama odloča o svojem kandidatu. "Pričakujem pa, da bomo skupaj v drugem krogu," je dejal.

Na vprašanje, kakšen rezultat pričakuje na volitvah, je odgovoril, da greš v kandidaturo z enim samim namenom. Podpise pod njegovo kandidaturo, ki naj bi jo uradno vložil v ponedeljek, bodo prispevali poslanci Gibanja Svobode in SD-ja, podpisani pa bodo izmenično po velikosti strank. Kdo bo vodja njegovega štaba, se še dogovarjajo. "Ker moramo usklajevati interese oziroma moram biti enakopraven do obeh strank, ki me podpirata," je pojasnil.

Skupni kandidat dokazuje, da jim je bolj kot za vsako od posameznih strank mar za Slovenijo, je dejal vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic. "Samo skupaj in s sodelovanjem se da naprej," je dodal. Brglez je po njegovih besedah "ugleden kandidat, ki je steber zakonitosti, človekovih pravic" in kot tak prepoznan v slovenskem in mednarodnem okolju. Vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik je ob tem izrazil veliko zadovoljstvo, da je Brglez sprejel kandidaturo za predsednika republike. "Milan Brglez je izjemen šahist, kar pomeni, da razmišlja več potez naprej, in v časih, ki prihajajo, potrebujemo takšnega človeka na vodilnem mestu v državi," je ocenil. Verjame, da bodo to spoznali tudi državljanke in državljani in ga podprli na volitvah.

Brglez se je odpovedal funkcijam v SD-ju, odstopil tudi s čela šahovske zveze

Gibanje Svoboda je že prejšnji teden napovedalo, da se želi, potem ko je od kandidature odstopila Marta Kos, ponovno dejavno vključiti v predsedniško tekmo. Svet stranke je tedaj sklenil, da bodo v prvem krogu podprli neodvisnega kandidata. Potem ko je Brglez odstopil z vseh funkcij v SD-ju in sporočil, da bo, če bo izvoljen za predsednika republike, članstvo v stranki zamrznil, so v Gibanju Svoboda postali naklonjeni podpori njegovi kandidaturi. Brglez se je tudi osebno predstavil članom sveta, ki so mu po tem soglasno izrekli podporo.

Brglez je medtem odstopil tudi z mesta predsednika Šahovske zveze Slovenije (ŠZS), ki jo je vodil od marca 2019.

Seznam kandidatov, ki so napovedali vstop v predsedniško tekmo, je sicer dolg, a je svojo kandidaturo za zdaj vložilo le pet kandidatov, in sicer poslanec SDS-a Anže Logar, pravnica Nataša Pirc Musar, vodja poslancev NSi-ja Janez Cigler Kralj, kočevski župan Vladimir Prebilič in glasbenik Gregor Bezenšek. Te kandidature je Državna volilna komisija že potrdila.