Poslanci bodo nadaljnjo obravnavo predloga zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, ki ga je vložila skupina enajstih poslancev s prvopodpisanim Jankom Vebrom, opravili na izredni seji. Zahtevo za sejo so vložili poslanci SDS-a in NSi-ja skupaj z Vebrom in dvema poslankama SMC-ja.
V poslanski skupini SDS-a zahtevajo sklic izredne seje DZ-ja, na kateri bi razpravljali o predlogu SDS-a, naj Slovenija odstopi od evropskih begunskih kvot in prepreči zlorabo pravice do mednarodne zaščite.
Sejo je predsednik parlamenta Milan Brglez sklical za ob 16. uri. Ker je predsednik odbora Jožef Horvat zavrnil poziv k sklicu, jo je vodila najstarejša podpredsednica odbora, Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS). Tako Brglez kot Bizjak Mlakarjeva sta bila v sredo med šestimi poslanci, ki so glasovali proti na koncu sprejetemu sklepu odbora. A seja je bila prekinjena zaradi nesklepčnosti, torej premalo navzočih članov odbora. Nadaljevala se bo v petek ob 8. uri. SDS je napovedal, da bo sejo obstruiral. V SDS-u tudi menijo, da Brglez izvaja "neupravičen pritisk na delo predsednika OZP-ja Horvata in posega v delo OZP-ja". Napovedali so, da "pri tovrstnih vplivanjih in pritiskih predsednika DZ-ja na predsednika OZP-ja ne bodo sodelovali".
Po krepkih postopkovnih zapletih in ponovitvi sredine nujne seje odbora o vprašanju priznanja Palestine tako še vedno ni izpolnjen pogoj, da se matično delovno telo opredeli do predlaganega sklepa, da Slovenija prizna Palestino kot neodvisno in samostojno državo. In če torej OZP tudi v petek zjutraj ne bo dosegel stališča - kakršnega koli že - poslanci na izredni seji DZ-ja, ki je sklicana za 13. uro, ne bodo mogli odločati o predlogu.
Brglez (SMC) ima sicer možnost, da izredno sejo DZ-ja tudi preloži. Ali bo to storil, ni želel napovedovati. Mogoče je tudi, da predlagatelji sklica izredne seje DZ-ja ta predlog umaknejo, a je Matej T. Vatovec (Levica) že zatrdil, da tega ne bodo storili.
V skladu s poslovnikom ali ne?
Tokratno ponovljeno sejo OZP-ja je sicer krojila razprava o tem, ali je bil ta sklic v skladu s poslovnikom ali ne. Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je namreč menila, da je odbor v sredo že veljavno odločal o predlogu, to pa da onemogoča ponovno obravnavo tega vprašanja.
OZP je sicer v sredo sprejel zgolj postopkovni sklep, da brez jasnega stališča vlade glede priznanja Palestine ni mogoče odločati v skladu z zakonom o zunanjih zadevah. To bi sicer prav tako onemogočilo končno glasovanje o predlogu priznanja Palestine na petkovi izredni seji DZ-ja.
Vendar je Levica - podprl pa jo je tudi Brglez - že v sredo zvečer zahtevala ponoven sklic seje OZP-ja, ker da je bil v sredo z omejevanjem razprave kršen poslovnik DZ-ja. Brglez je nato danes od Horvata zahteval, da do 12. ure znova skliče sejo odbora, ki je sicer dopoldne že zasedal na temo spora z Rusijo glede uporabe živčnega strupa v Veliki Britaniji.
Horvat je poziv zavrnil, Brglez pa je nato izkoristil možnost po poslovniku in sam sklical sejo OZP-ja, ki jo je potem vodila Bizjak Mlakarjeva.
Že pred to ponovljeno sejo so obstrukcijo napovedali trije člani odbora iz poslanske skupine SDS-a. Horvat pa je že na začetku na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ-ja predlagal, da se predlog umakne z dnevnega reda in se seja konča. Pri tem ni bil uspešen; predlog je bil zavrnjen s šestimi glasovi proti petim.
Nato je obstruiranje nadaljevanja seje napovedal tudi Horvat, zatem pa v imenu skupine štirih poslancev SMC-ja tudi Branislav Rajić - pridružili so se mu še Simon Zajc, Aleksander Kavčič in Ksenija Korenjak Kramar.
Od sedmih članov SMC-ja v odboru so na seji tako ostali le še Brglez, Izidor Kamal Shaker in Marko Frluga. Ob predsedujoči Bizjak Mlakarjevi in predlagatelju Vatovcu pa sta na seji sodelovala še Matjaž Han (SD) in Marinka Levičar (DeSUS). Manjkala pa je Alenka Bratušek, ki bo zdaj po napovedih Bizjak Mlakarjeve očitno tudi finančno kaznovana zaradi "neupravičene odsotnosti". Obstrukcija je namreč opravičljiva, je pojasnila predsedujoča.
Na vladi ni bilo razprave
Zunanjemu ministru Karlu Erjavcu na vladi tokrat ni uspelo spet odpreti razprave o priznanju Palestine, saj se je mudil v DZ-ju in se je seja vlade končala pred njegovim prihodom. Ponovil je, da bi vlada morala državnemu zboru omogočiti odločanje o priznanju Palestine, ni pa se opredelil do vprašanja, ali lahko DZ o tem odloči brez vlade.
Po mnenju službe vlade za zakonodajo, na katero se naslanja tudi premier v odstopu Miro Cerar, sklep o priznanju Palestine ne spada med tekoče posle vlade.
Erjavec pa meni, da bi vlada to morala storiti, ker ne gre za dokončen sklep, ki ga sprejema vlada, ampak za sklep, ki ga dokončno sprejme DZ, ki lahko prizna Palestino kot samostojno državo, ali pa sklep o priznanju zavrne. "A s tem, ko vlada ne da ustreznega predloga, jemlje parlamentu možnost, da se izreče," je opozoril Erjavec in dodal, da gre za "neko pravno telovadbo".
Do vprašanja, ali lahko DZ tudi brez sklepa vlade sprejme akt o priznanju Palestine, se Erjavec ni opredelil. "Težko se opredelim do tega. Lahko le ponovim mnenje zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Ta zavzema stališče, da brez predloga vlade ne more priti do priznanja Palestine," je pojasnil. Tako tudi na vprašanje, ali bi bil akt o priznanju Palestine, če bi ga DZ sprejel brez sklepa vlade, vprašljiv, Erjavec ni konkretno odgovoril.
Zakon o zunanjih zadevah je po Erjavčevem mnenju jasen: "Vlada bi morala dati predlog glede priznanja Palestine. Ne razumem, zakaj ga ne da." Po njegovem mnenju bi to storila, če bi bila politična volja oz. če bi bilo v SMC-ju stališče do priznanja Palestine enotno. Ob tem je Erjavec ponovno spomnil, da je kljub prenehanju mandata vlade obstajala politična volja, da v parlamentarni postopek pošljejo 22 vladnih zakonskih predlogov.
Neuradni pogovor na vladi
Na vladi so kljub odsotnosti Erjavca neuradno spregovorili tudi o postopkih glede priznavanja Palestine, je po seji povedal predsednik SD-ja Dejan Židan. Miro Cerar se je po njegovih besedah oprl na mnenje službe vlade za zakonodajo, ki meni, da predlog glede priznanja Palestine ne spada med tekoče posle vlade.
Židan je sicer pred nekaj dnevi dejal, da je dogajanje v DZ-ju glede Palestine, če vlada, ki opravlja tekoče posle, nima pooblastil, da sprejme akt o priznanju, predstava za javnost. "Tako je tudi bilo," je dejal tokrat ter še spomnil, da poslanci SD-ja zahteve za sklic izredne seje na to temo, ki bo v petek, niso podpisali. Bodo pa, če bo le mogoče, glasovali za priznanje Palestine.
Tudi Židan je spomnil, da je poleg poslancev SDS-a in NSi-ja pet poslancev SMC-ja na sredini seji OZP-ja podprlo sklep, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za odločanje o Palestini. Glede vprašanja, ali lahko o priznanju DZ odloči tudi brez predloga vlade, je spomnil, da so o tem različna pravna mnenja. A sam meni, da bi vlada tak predlog lahko sprejela in ga poslala v DZ.
Poslanci bodo nadaljnjo obravnavo predloga zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, ki ga je vložila skupina enajstih poslancev s prvopodpisanim Jankom Vebrom, opravili na izredni seji. Zahtevo za sejo so vložili poslanci SDS-a in NSi-ja skupaj z Vebrom in dvema poslankama SMC-ja.
V poslanski skupini SDS-a zahtevajo sklic izredne seje DZ-ja, na kateri bi razpravljali o predlogu SDS-a, naj Slovenija odstopi od evropskih begunskih kvot in prepreči zlorabo pravice do mednarodne zaščite.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje