Levica, ki je zbrala podporo 25 poslancev za razpravo o priznanju Palestine, predlaga sklep, da Slovenija prizna Palestino kot neodvisno in suvereno državo, a je predsednik državnega zbora Milan Brglez dejal, da je samo priznanje v tem mandatu nerealno, saj ga mora predlagati vlada, ki pa trenutno opravlja le tekoče posle. Vendar je Brglez, ki je podprl sklic seje, presodil, da bi poslanci na koncu lahko sprejeli deklaracijo o pomembnosti priznanja Palestine.

Sklicu izredne seje je v razpravi kolegija predsednika državnega zbora nasprotoval vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat, ki je poudaril, da zdajšnja vlada nima polnih pooblastil. Po njegovem mnenju sklic seje pomeni kršitev zakona o zunanjih zadevah. Tudi vodji poslanske skupine SDS-a Jožetu Tanku se je zdelo nesmiselno "na tak način zaključevati mandat", sploh, ker vladi glede tega vprašanja ni uspelo uvrstiti Slovenije v neki "širši evropski aranžma", ki ga je doslej predstavljala kot pogoj za priznanje.

Vodja poslanske skupine Levice Luka Mesec je pripomnil, da "širši evropski aranžma" ni pogoj za slovensko priznanje, medtem ko je vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer menila, da je "treba zagotoviti priložnost, da zgodba Palestine na koncu dobi parlamentarni epilog".

Cerar in Pahor se ne strinjata
Tudi predsednik vlade Miro Cerar je po seji vlade poudaril, da vse tri koalicijske stranke, tudi stranka SMC, podpirajo priznanje Palestine kot pravičen ukrep. A kot je dodal, tak proces terja določene postopke, ker pa vlada trenutno opravlja tekoče posle, to v njihov okvir ne spada. "Verjamem, da se bo DZ o tem deklarativno izrekel, kar je povsem legitimno, vlada pa bo morala po volitvah v novi sestavi odločati, kako te postopke peljati naprej," je še povedal.

Predsednik republike Borut Pahor pa je v kontekstu poziva k solidarnosti Slovenije z Veliko Britanijo v primeru Skripal dejal, da je priznanje Palestine ukrep, o katerem trenutno ne odloča nihče od slovenskih zaveznikov, saj "ne želijo s tem korakom reči, da je to protiukrep zoper potezo" predsednika ZDA Donalda Trumpa, da Jeruzalem prizna kot glavno mesto Izraela. "Mi ne bomo morda rekli nič v zvezi z dogodki v Veliki Britaniji in se bomo delali, kot da smo nevtralna država. Potem si lahko mi vsi skupaj zastavimo vprašanje, kakšna identiteta naše zunanje in varnostne politike se zarisuje v mednarodni skupnosti," je še dejal Pahor.

Palestino priznalo 136 članic ZN-a
Pred izredno sejo DZ-ja bo moral o zadevi zavzeti stališče tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Ta sicer še vedno ni končal že odprte seje, ki je bila na to temo prekinjena 21. januarja v pričakovanju stališča vlade, a tega stališča do odstopa vlade potem ni bilo. Predsednik odbora Horvat je nato danes za 4. april sklical nujno sejo odbora o priznanju Palestine.

Palestino je doslej priznalo 136 od od 193 članic Združenih narodov. Med sedanjimi članicami EU-ja so jo leta 1988 priznale Malta, Ciper, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Poljska in takratna Češkoslovaška. Češka in Slovaška sta po razpadu skupne države leta 1993 ohranili to odločitev. Leta 2014 je Palestino priznala Švedska, tri leta pred njo pa Islandija, ki ni članica EU-ja. Zadnja država, ki je doslej priznala Palestino, je bila leta 2015 Sveta Lucija.