Pred dnevom spomina na mrtve vence na grobovih številnih pokopališč po Sloveniji polagajo tudi državne delegacije. Predsednik državnega zbora (DZ) Milan Brglez pa se je kot prvi visoki politični predstavnik države letos poklonil tudi žrtvam koncentracijskega taborišča Jasenovac na Hrvaškem. V delegaciji je bila tudi slovenska veleposlanica na Hrvaškem Smiljana Knez, venec ob spominskem obeležju pa je položil tudi predsednik borčevske organizacije Tit Turnšek.

V Jasenovcu, ki je bilo med 2. sv. vojno največje koncentracijsko taborišče na tleh nekdanje Jugoslavije, je ustaški režim v času NDH-ja zgolj zaradi njihove rasne, narodne ali ideološke pripadnosti pokončal na tisoče ljudi. Uradno število prepoznanih žrtev se je ustavilo blizu 83 tisoč, med njimi je največ Srbov, Judov, Romov, pa tudi 266 Slovencev, od tega osem duhovnikov iz lavantinske, zdaj celjske, škofije in mariborske nadškofije. Večina žrtev je bila v Jasenovcu zverinsko umorjena.

Doslej so se žrtvam redno prihajali poklonit s slovenskega veleposlaništva, letos pa je venec prvič položil predsednik državnega zbora Brglez: "Ta primer pa je takšen, ki smo ga, ne bom rekel, da ga je država pustila ob strani, ampak mislim, da so se dogajala grozodejstva na širšem območju, kjer so Slovenci padli, in da je treba to nekako obeležiti," je v Jasenovcu dejal Brglez.

Vsaka žrtev si zasluži spoštljiv spomin
"Vsaka žrtev si zasluži neki spoštljiv spomin in da se je, vsaj ob takih dneh, ki prihajajo, tudi spomnimo," pa je dejal Turnšek, predsednik zveze borcev.

Menjava generacij je razlog, da je v Sloveniji vedno manj vedenja o tem, kje vse na območju nekdanje skupne države so umirali Slovenci. O koncentracijskem taborišču v Jasenovcu pa tudi na Hrvaškem obstaja več interpretacij ene tragične resnice. Direktor spominskega centra pravi: "Proti temu se lahko borimo edino z vztrajnim ponavljanjem že potrjenih dejstev in izobraževanjem mladih."

Ivo Pejaković, ravnatelj spominskega parka Jasenovac: "V interesu celotne družbe je, da se zločini iz 2. svetovne vojne jasno obsodijo, in sicer holokavst in genocid, da bodo mlade generacije lahko imele do tega obdobja zgodovine jasno stališče in da bodo lahko jasno obsodile nacizem, fašizem in ustaštvo."

V spominskem centru nadaljujejo identifikacijo posmrtnih ostankov žrtev s ciljem, da v prihodnosti vse dobijo imena in priimke.

Poslanci z vencem pred Hudo Jamo
Že v petek je skupina poslank položila venec pred Hudo Jamo. Pri kapelici pred Hudo Jamo pri Laškem so venec položile poslanke Janja Sluga in Anita Koleša (obe SMC) ter Eva Irgl (SDS) in Ljudmila Novak (NSi).

Ob dnevu spomina na mrtve, 1. novembru, bodo predstavniki DZ-ja polagali vence na več spominskih krajih v Sloveniji in v sosednjih državah, so sporočili na parlamentarni spletni strani.