Inštitut Jožeta Pučnika letos že šestič organizira Pučnikove dneve, ki predstavljajo osrednjo prireditev inštituta. Letošnji dvodnevni simpozij je, kot so zapisali na svoji spletni strani, še posebej pomemben, saj z njim inštitut zaznamuje tudi 80. obletnico rojstva Jožeta Pučnika.

Naslov letošnje prireditve Izzivi Slovenije – kakšno državo potrebujemo? se naslanja na Pučnikovo misel iz leta 1990, zapisano v Novi reviji št. 95: "Slovenija potrebuje državo, ki bo znala sama sebe omejevati. Eno izmed najpomembnejših političnih in zakonodajnih vprašanj je določitev, kje in v kolikšni meri je država sploh potrebna. Vse birokratske ustanove imajo interno težnjo krepiti svoj obseg in vpliv. V komunističnih režimih se država razleze po vseh področjih delovanja, si jih prilašča in jih s tem onesposablja. Zato je osnovna naloga omejiti državo na tisto ozko področje njenega legitimnega delovanja: zagotavljanje pravnega okvira za sproščeno in učinkovito razvijanje strokovnega dela v vseh podsistemih družbe."

"Imamo sistem, zaznamovan z nepravičnostjo"
Ekonomist Bernard Brščič je v uvodnem nagovoru na slovesnosti ob odprtju poudaril, da so te Pučnikove besede po 22 letih še vedno aktualne. "Ko uzremo zelo mračno sliko stanja države leta 2012, ta gotovo ni taka, kot si jo je zamišljal Jože Pučnik, niti taka, kot si jo je večina Slovencev v času slovenske pomladi obetala," je poudaril ter dodal, da smo si želeli, demokracijo, pravno državo in tržno gospodarstvo, imamo pa, kot pravi, sistem, zaznamovan z nepravičnostjo.

Po njegovem mnenju je namreč stanje prava, ki je podlaga za pravično družbo, v Sloveniji absurdno. "Imunski sistem države, torej pravni sistem, je v procesu tranzicije v celoti odpovedal," je zatrdil in dodal, da se moramo leta 2012 vprašati, kako oživiti duh slovenske pomladi. Ob tem je še izpostavil, da ima veliko odgovornost na področju vzpostavitve pravne države nova vlada.

"V Sloveniji lahko govorimo zgolj o socializmih različnih barv"
O nezavidljivem stanju v državi je dejal, da precejšnjega dela težav ni mogoče pojasniti z zunanjimi dejavniki, saj je, kot pravi, ekonomska kriza le ena izmed pojavnih oblik družbene krize v Sloveniji.

"Da ne bo slika tako mrakobna, je čutiti znake olajšanja. Razveseljiv je izid nedeljskega referenduma, ko je večina pokazala, da je sposobna razlikovati med dobrim in zlim, med tem, kar je prav in kaj narobe," je poudaril ter dodal, da zdrs v neki poljubni liberalizem ne sme biti absoluten in da je tudi Pučnik opozarjal na razbrzdani liberalizem.

Povedal je še, da v slovenskem političnem prostoru ni klasične desnice niti levice in da nobena stran ne razume boja idej, ampak le boj interesov. Tako lahko v Sloveniji po njegovem mnenju govorimo zgolj o socializmih različnih barv.