Interesi posameznih zavarovalnic so še vedno veliki, morda je bila kakšna od njih manj zadovoljna od druge, je dejal po nesklepčni seji državnega sveta in dodal, da gre za zavarovalnice, ki so plačnice v zavarovalnih shemah.

Po njegovem se bo sicer potrebno v zvezi z zakonom še marsikaj dogovoriti in tudi urediti v podzakonskih aktih. Nesprejetje veta je v imenu SDS-a pozdravil njen poslanec Dimitrij Kovačič, saj bi po njegovem v nasprotnem primeru zaradi tega verjetno prišlo do povišanja premij.

Zavarovalnice različno
Proti vetu sta se že pred sejo DS-ja izrekli tudi zdravstveni zavarovalnici Vzajemna in Triglav.

Predstavniki prve so svetnike pozvali, naj uveljavitev novele ne zadržijo, saj bi tako onemogočili delovanje izravnalnih shem, v Triglavu pa so na svetnike naslovili javni poziv proti sprejetju veta, saj novelo ocenjujejo kot ustrezen temelj za ureditev razmer na področju dopolnilnega zavarovanja. Po njihovem naj bi uvedba izravnalnih shem predstavljala učinkovit mehanizem za uveljavljanje javnega interesa.

V Adriaticu, tretji zavarovalnici, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, menijo, da je člen, ki je bil povod za predlagani veto, nejasen, saj zavarovalnice ne vedo, kako ga izvajati. Morda je v naše zadoščenje, da je minister to priznal in napovedal, da bo zadevo uredil s podzakonskim aktom, je povedala Alenka Šik iz Adriatica.

Svetniki na počitnicah
Veto na novelo, ki jo je državni zbor brez glasu proti sprejel 28. julija, je predlagala interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, ki se ne strinja z ureditvijo izravnave razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami.

Na izredni seji je bilo prisotnih 18 svetnikov, moralo pa bi jih biti vsaj 21. Vodja interesne skupine Jože Ilc je nesklepčnost pripisal počitniškemu času in dejstvu, da je v zakonsko določenem sedemdnevnem roku težko pripraviti kakovostni veto.

Kaj prinašajo izravnalne sheme?
Uvedba izravnalnih shem pomeni, da se bodo med zdravstvenimi zavarovalnicami izravnavale razlike v stroških zdravstvenih storitev, ki so posledica različnih starostnih in spolnih struktur med zavarovanci.

S tem naj bi se preprečilo, da bi zavarovalnice z večjim deležem mlajše populacije zavarovancev ustvarjale dodatne dobičke, zavarovalnice z večjim deležem starejših oseb pa imele slabše pogoje poslovanja in posledično višje premije.

Kopičenje denarja?
Predlagatelji veta menijo, da je novela strokovno nesprejemljiva, saj lahko zavarovalnica v primeru, da ne izplača zneska za izravnavo, tega naloži na poseben račun, katerega vodenje ni nikjer v zakonu določeno. Če zaradi stabilnosti portfelja več ne pride do izravnav, lahko ta znesek po njihovem mnenju doseže več milijard.

Novela v veljavi 1. septembra
Če bi bil veto izglasovan, bi DZ o zakonu moral glasovati na prvi prihodnji seji, za njen sprejem pa bi bilo potrebnih 46 glasov. To pa bi utegnilo zamakniti rok za uveljavitev novele, ki naj bi se zdaj uveljavila 1. septembra. Izravnalne sheme bodo zaradi predhodnega obdobja v veljavo stopile šele marca 2006.