Temeljni postulati zahodne civilizacije, na katerih temeljijo naše ustave, so pod vprašajem, je na tiskovni konferenci ob izidu svoje 16. knjige z naslovom Čas velikih sprememb dejal France Bučar. Nasprotje med nenehnim tehnološkim napredkom - ki terja nove odgovore - in našim razumevanjem sveta, ki za tem razvojem daleč zaostaja, je korenina, iz katere rastejo naše težave, je dejal.

Predstavniška demokracija, pozitivistična filozofija, nacionalni interes, vse to je danes po Bučarjevem mnenju zašlo v krizo. Še posebej je problematična ekonomija v smislu vere v nezaustavljiv, neskončen razvoj, ki ni skladna s svetom, ki je končen, je dejal Bučar in dodal, da je mnoga od teh temeljnih vprašanj odprl komunizem.
Ta je bil popolnoma legitimen odgovor na tedanje družbene razmere, a hkrati napačen, so pa vprašanja, kot so, recimo, delovna mesta, odprta še danes - v striktno ekonomskem smislu delovno mesto samo ni vrednota, njegovo pomembno socialno vlogo je bilo treba izpostaviti.

To je še posebej pomembno danes, ko tehnološki razvoj zahteva vse manj delovne in intelektualne sile, zato je socialna nota delovnega mesta, ki jo je odprl komunizem, zelo pomembna, meni Bučar. Iz tega razloga je aktualno prikazovanje komunizma kot absolutnega zla in zločina nad narodom po Bučarjevem mnenju skregano z resnico.

Starega načina razmišljanja, ki ni v skladu s spremembami, se po Bučarjevem mnenju oklepajo tudi sindikati, ko se na vse pretege upirajo pokojninski reformi. "To je podobno kot za časa francoske revolucije - ne kruha, potice nam dajte. To so problemi," je izjavil starosta slovenskega parlamentarizma.

"V osamosvojitev smo bili potisnjeni"
Manko narodne zavesti se izraža skozi celotno prejšnje stoletje, kulturniki, intelektualci, politiki so do točke, ko so bile državne spremembe praktično tik pred nosom, navadno razmišljali o uresničitvi slovenske narodne ideje znotraj tedaj aktualnih držav. Stare Avstrije, stare Jugoslavije, celo v slovensko samostojnost smo bili praktično potisnjeni - ko ni bilo nobenega drugega izhoda več, smo se odločili za samostojno državo, meni Bučar.

Vzrok tega je nezadostna, neinternalizirana narodna zavest, ki se kaže v našem odnosu do lastne države, do njenih predstavnikov, pa tudi v obnašanju države v mednarodni skupnosti.

"Vsi različni, vsi enaki - bratstvo i jedinstvo"
A Bučar potegne še tesnejše povezave. Na istih razlogih, na katerih smo mi utemeljevali naš izhod iz nekdanje skupne države, lahko danes propade tudi Evropska unija. Imeli smo drugačno zgodovino, vero, gospodarstvo in razvoj, zato smo morali na svoje - te razlike so v Evropski uniji še toliko večje, je dejal Bučar, ki je mnenja, da je to vprašanje za nas bistvenega življenjskega pomena.

"Stranke imajo bistveno preveč moči"
Po Bučarjevem mnenju parlament v praksi ni več predstavnik ljudstva. Prave odločitve se sprejemajo v centrih moči zunaj parlamenta, ta je le prevodnik teh odločitev v zakonodajo. Vsa družbena in politična moč je skoncentrirana v vrhih političnih strank, ki nimajo več protiuteži v preostalih družbenih sistemih. Naša družbena struktura se na žalost od propada Jugoslavije ni veliko spremenila, zato ni dovolj kompatibilna z zdajšnjo parlamentarno ureditvijo, je sklenil starosta slovenskega parlamentarizma.

Nova Bučarjeva knjiga se primarno ukvarja s tremi temami: z vzroki za velike spremembe v družbi, z vzponom in propadom komunizma ter s slovensko osamosvojitvijo. Predgovor je napisal ustavni sodnik Ernest Petrič. Za Petriča ima ta knjiga še posebno vrednost, saj jo je napisal opazovalec in pomemben akter dogodkov osamosvojitve. Bučar je nekdanji predsednik prvega slovenskega demokratično izvoljenega parlamenta.