Danes mineva 20 let od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji po drugi svetovni vojni, na katerih je zmagala Demokratična opozicija Slovenije, potekal pa je tudi prvi krog volitev za predsednika Predsedstva RS.

Slavnostni govornik in prvi predsednik delegatov skupščine, izvoljene na volitvah leta 1990, France Bučar je poudaril, da volitve pred 20 leti s pravnega vidika pomenijo prelomno dejanje, s katerim je formalno prenehala avtoritarna enopartijska oblast v Sloveniji in je bila s tem ustvarjena možnost, da se Slovenija preoblikuje v sodobno demokratično urejeno družbo.

Slovenija po njegovih besedah enostavno ni imela drugega izhoda, če je hotela preživeti v svoji identiteti in kulturi, ob kateri je zrasla. Zato je tudi zmagala. Zmaga Slovenije je bila v tem, da je morala njena takratna zakonita oblast zahteve svoje demokratične javnosti posvojiti in jih sprejeti za svoje. V soočenju z zveznimi oblastmi, ki so vse bolj prehajale v roke avtoritarnih sil, je bila ta, doma premagana oblast hkrati osvobojena zveznega pritiska. Odslej je nastopala s stališči, ki so vsebinsko pomenila zahteve slovenske javnosti, čeprav njene nepriznane opozicije.

Bučar: Slovenci pod pritiski dveh ideologij
Prve svobodne volitve pa so bile tudi dejanski konec vojne, ki se je kot osvobodilna začela z narodnim uporom zoper tuje okupatorje in se po njihovem izgonu neformalno nadaljevala kot državljanska za osvoboditev izpod pritiska lastne totalitarne oblasti, je spomnil Bučar.

"Slovenci smo imeli v svoji novejši zgodovini nesrečo, da smo se pri oblikovanju svojih odgovorov na izzive okolja znašli pod pritiskom dveh ideologij, ki sta se obe izkazali za neustrezni in nasprotni narodnim interesom: klerikalizma in komunizma."

Obe sta nestrpni in izključujoči in obe sta pomembno prispevali svoj delež k nezgodam, ki so nas zadevale, je nadaljeval slavnostni govornik. Tu po njegovih besedah ni nobenega popuščanja in nobene prizanesljivosti. "Vsak, ki je drugačen, je s tem že sovražnik, ki ga je treba ali spreobrniti ali uničiti; živeti z njim ali ob njem pa ni mogoče."

Sta ideologiji res že preseženi?
A volitve so končale njun uničevalni pohod, je povedal starosta slovenske politike, a se v istem hipu vprašal, ali sta ideologiji danes res preseženi. Sleherna ideologija je namreč po njegovem lahko premagana le ob novih spoznanjih, ki demantirajo njene domnevne resnice.

"Obe se danes napajata z novimi dejstvi, ki ju na videz potrjujejo. Vsekakor sta oba za seboj pustila čustveno nabito prizadetost, ki jo čas le počasi topi in ki jo bo prebolevalo še več rodov. Predstavljata neaktivirana minska polja, ki jih je po vojni treba načrtno odstranjevati."

Da smo se v takih okoliščinah izvili iz teh nevarnosti in pasti, nas po Bučarjevem prepričanju lahko upravičeno navdaja ne samo s ponosom, ampak tudi s samozavestjo. Tako se bomo lahko umaknili tudi novim nevarnostim, ki se in se bodo tudi v prihodnosti pojavljale na naši poti. "Seveda samo, če bomo ohranili svobodo duha!"

"Dane so bile možnosti za osamovojitev"
Zdajšnji predsednik državnega zbora Pavel Gantar pa je izpostavil, da je visoka, kar 84-odstotna, volilna udeležba na volitvah leta 1990 odražala nedvoumno željo, odločenost in motiviranost slovenskega naroda po politični participaciji ter demokratičnih spremembah. Z večstrankarskimi volitvami in s konstituiranjem večstrankarske skupščine pa so bile po njegovih besedah dane formalne možnosti osamosvojitvenega procesa.

Odločilno vlogo v procesu osamosvajanja so nato odigrale prav politične stranke, saj so vse stranke na tak ali drugačen način zahtevale večjo nacionalno in državno suverenost, ki se je iztekla v plebiscitno odločitev konec leta 1990 za samostojno Slovenijo.

"Danes, ko obeležujemo to, za slovensko državnost in parlamentarno demokracijo ključno zgodovinsko prelomnico, se spominjamo s spoštovanjem in hvaležnostjo vseh, ki so v tistih burnih časih po svojih močeh prispevali k temu, kar uživamo danes - svobodo, samostojnost in demokracijo," je sklenil Gantar.

Pahor: Trenutki posebnega pomena so tudi zdaj
Na slavnostni seji pa ni bilo zdajšnjega premierja Boruta Pahorja, se je pa po seji vlade spomnil, da je bil na prvih demokratičnih volitvah eden najmlajših izbranih delegatov in poudaril, da ima na to zelo lepe spomine. V politiki je po njegovih besedah pomembno ločiti pomembne od manj pomembnih stvari.

Prvi parlament Franceta Bučarja po njegovih besedah tako ne bo ostal v spominu po tem, da "je kdo guncal afne", ampak po tem, da je ta parlament sprejel osamosvojitveno zakonodajo, razglasil neodvisnost države, sprejel ustavo in začel novo pot za naš narod.

"Ne glede na to, kaj se ta hip dogaja v vladi, v koaliciji, v parlamentu, Slovenija na ključnih stvareh - zunanjepolitičnih in domačih - sledi usmeritvam, ki smo si jih zadali," je prepričan premier. So trenutki, ki so posebnega zgodovinskega pomena. Bili so na prelomu 90. let in so danes, je nadaljeval. Okoliščine so bile sicer takrat drugačne od današnjih, a Slovenci takrat "nismo bili zgodovinski zamudniki in smo po mirni poti prišli v demokratični sistem".

"Tudi zdaj ne smemo biti zgodovinski zamudniki in se moramo pri tem, ko se stara celina očitno razvršča po hitrosti razvoja, uvrstiti med najboljše." To je po Pahorjevih besedah naloga tega mandata.

Zmaga za Demos in Milana Kučana
Prve demokratične in večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni so v Sloveniji potekale od 8. do 12. aprila 1990. Volivci so izbirali predstavnike v družbenopolitični zbor, zbor občin in zbor združenega dela Skupščine RS, hkrati pa so potekale še volitve za predsednika predsedstva RS in člane predsedstva. Čez dva tedna, 22. aprila 1990, je bil izveden drugi krog volitev za predsednika predsedstva in delegate zbora občin.

Največ glasov oziroma delegatskih mest v družbenopolitičnem zboru je dobila Demokratična opozicija Slovenije - Demos, znotraj nje pa stranka Slovenskih krščanskih demokratov, zato je mandatar za sestavo vlade postal predsednik te stranke Lojze Peterle. Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove pa se je najbolje odrezala kot posamična stranka.

V republiško skupščino je prišlo skupno devet strank. 17. maja 1990 je bila prva seja 240 novoizvoljenih delegatov skupščine, ki je za svojega predsednika izbrala Franceta Bučarja (SDZ). Za predsednika predsedstva je bil v drugem krogu, v katerem se je pomeril s kandidatom Demosa Jožetom Pučnikom, izvoljen Milan Kučan.