Dragan Potočnik je pesnik, duhovni iskalec, profesor zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru, avtor več monografij in znan tudi kot organizator prireditev ob obisku dalajlame leta 2010 v Mariboru. Pred nekaj dnevi se je vrnil iz Indije, kjer je pod zasneženimi vrhovi himalajskega pogorja preživel nekaj tednov v tibetanskem gjuto tantričnem samostanu.

Redno odhajate v Indijo in tam preživite nekaj časa med tibetanskimi menihi. Kaj vas privlači, da se vračate v Dharamsalo?
Že nekaj let se vsako pomlad vračam v budistični samostan, kjer živijo tibetanski menihi. Samostan stoji v bližini Dharamsale oz. v bližini samostana, kjer je duhovni voditelj Tibetancev dalajlama. V samostanu, kjer živi nekaj več kot 200 menihov, je tudi budistična univerza. Samostan tako predstavlja enega najpomembnejših centrov budističnega učenja v Indiji. Mladi menihi skozi učenje spoznavajo Budovo učenje.

Več je razlogov, zakaj odhajam v samostan in zakaj imam pri svojem prijatelju lami Thuptenu kar omarico s svojimi rečmi. Glavni razlog je potreba po umiku v tišino. Vsak dan se udeležujem tudi njihovih obredov in molitev. Počasi tako odpadajo vse iluzije tako materialnega kot duhovnega sveta in tako mi uspeva vzpostavljati stik s samim seboj. V takem stanju nastaja roman, ki ga pišem že več let. Pa tudi kaka pesem se utrne.

Kako je bil videti običajen dan v samostanu?
Običajen dan je precej odvisen od dogajanja v samostanu. V času mojega letošnjega obiska je več dni potekalo učenje visokega lame. Tako smo vsako dopoldne med deseto in dvanajsto poslušali njegovo učenje, nato pa še popoldne. Sicer pa se menihi prebujajo precej zgodaj. Molitve so že kmalu po peti uri zjutraj, sledi zajtrk in nato za mlade menihe, ki se še šolajo pouk. Pouk poteka tudi popoldne. Vedno znova sem presenečen nad izjemnim redom, ki vlada v samostanu, nad izjemno čistostjo in delavnostjo menihov. Čeprav se zbujajo zelo zgodaj, je še ob 11. uri zvečer slišati po hodnikih samostana molitve mladih menihov, ki se učijo molitve na pamet.

Ste strokovnjak za budizem, prav tako pa ste navezali osebne stike s tibetanskimi menihi? Kje so stične točke med našim načinom življenja in budizmom? Nekateri govorijo, da je budizem filozofija - katere odgovore ponuja za vsakdanje življenje?
Budizem po mojem mnenju ponuja drugačno pot, po kateri trenutno stopa človeštvo, posebno obliko strpnosti in sočutja. Iz budizma lahko potegnemo nauke in učenje vseh vrst. Naučimo se lahko poti do duhovnega miru. V samostanu se seveda lahko naučiš tudi tehnik, kako to doseči. Osnova je vsekakor meditacija, ki je temelj budistične prakse. Meditacija odpira vrata k samemu sebi, k najglobljemu bistvu, ki nas povezuje z vsemi bitji na zemlji. Vsi smo eno in od tod tudi budistično spoštovanje narave in življenja sploh.
Dva pojma sta po mojem mnenju še kako pomembna in izhajata iz budizma ter sta za Zahodnjaka še kako pomembna, to sta ahimsa (nenasilje) in soodvisnost. Iz tega izhaja spoznanje, da nič ni ločeno, da je vse v medsebojni odvisnosti oz. povezanosti. Iz tega izhaja spoštovanje do žive in nežive narave. Budizem tako ne pozna mita o tem, da je Bog Stvarnik dal človeku moč nad vsem živim, nad vsem planetom.

Na severu Indije živi veliko Tibetancev, ki so zapustili svoje domove po kitajski zasedbi Tibeta. Kako je organizirano njihovo življenje?
Sistematično zatiranje Tibetancev v Tibetu ogroža to enkratno kulturo. Posledica tega je, da je ogromno Tibetancev pribežalo v Indijo, ki jim je že kmalu po zasedbi Kitajcev ponudila zatočišče. Indija za Tibetance ni posebno miroljubna dežela, pa vendar jim omogoča, da v teh omejenih razmerah ohranjajo sporočilo svoje kulture. Na širšem območju Dharamsale je tako tibetanska vlada v izgnanstvu, ki se trudi ohranjati skupnost. Veliko Tibetancev od tukaj emigrira v različne zahodne države, še največ v ZDA. Čeprav so daleč od svoje domovine, pa je povsod opaziti, da so Tibetanci v svoji preprostosti globoko verni in zvesti tradiciji. Živijo skladno z naravo in okoljem.

In kdaj boste ponovno obiskali Indijo?
Še pred mojim naslednjim obiskom bodo Slovenijo obiskali moji tibetanski prijatelji, tibetanske lame. V Mariboru bodo izdelali mandalo, hkrati pa bodo sezidali tudi prvo pagodo v Sloveniji. Verjamem, da nam bodo tudi tako pomagali, da bomo lahko potegnili iz budizma nauke, ki nam bodo pomagali preživeti v tem našem tako zelo odtujenem svetu.