Predlog kazenskega zakonika se je dlje časa usklajeval med različnimi ministrstvi. Foto: MMC RTV SLO
Predlog kazenskega zakonika se je dlje časa usklajeval med različnimi ministrstvi. Foto: MMC RTV SLO
Zakonik deli strokovnjake

Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu verjame, da je sprejetje zakonika nujno, sam zakonik pa je demokratično naravnan ter predstavlja ustrezno temeljno sredstvo za ravnanje družbe in prebivalstva. Za možnost dosmrtne kazni, ki jo predvideva zakonik, sekretar meni, da ta predvideva tudi možnost pogojnega izpusta ali izredne pomilostitve.

Minister za pravosodje Lovro Šturm je pred razpravo poudaril, da predlog temelji na številnih posvetih in sodobnih usmeritvah kazenskega prava, ki jih je za ministrstvo pripravil inštitut za kriminologijo.

Nekoliko nenavadno pa je, da se javna razprava začela šele tri dni pred sejo državnega zbora, na kateri bodo zakonik obravnavali. Časa za zbiranje mnenj stroke in civilne družbe je torej zelo malo.

So spremembe preveč korenite?
Kot je znano, bi novi zakonik uvedel številne novosti. Tako je v njem med drugim predvidena uvedba dosmrtnega zapora, ki bi jo bilo mogoče izreči za kaznivo dejanje genocida ali vojnih hudodelstev, pa tudi primerih, ko bo oseba zaradi naklepnega umora dvakrat obsojena na 30 let zapora.

Druga novost, ki je že razdelila strokovno, pa tudi širšo javnost, bi bila evdienca pedofilov, iz katerih bo mogoče ob pregledovanju prijavnic kandidatov, ki se potegujejo za določeno delovno mesto, preveriti njihovo preteklost na tem področju.

Minister Šturm je med rešitvami izpostavil tudi možnost prilagajanja sankcij storilcem kaznivih dejanj.

Stroka z nasprotujočimi si mnenji
Predlog je naletel na nasprotovanje pri nekaterih profesorjih pravne fakultete. Tako Alenka Šelih opozarja, da je veljavni zakonik večkrat prestal ustavno presojo, prav tako pa je bil večkrat uspešno predstavljen tujemu občinstvu. Podobno meni Matjaž Ambrož in dodaja, da vsebuje novi zakonik številne premalo premišljene odločitve.

Nasprotno pa je novi zakonik podprl vrhovni sodnik Mitja Deisinger, ki poudarja predvsem, da bodo novosti uspešno odpravile sodne zaostanke. Poleg tega se mu trditev, da se zakonik sprejema prehitro, zdi neutemeljena, saj naj bi razprava o nekaterih rešitvah potekala že 15 ali 20 let.

So poslanci usposobljeni za odločanje o zakoniku?
Tudi poslanci se nikakor ne strinjajo glede tega, če Slovenija potrebuje nov kazenski zakonik. Jožef Horvat, NSi, ocenjuje, da je sedanji kazenski zakonik zastarel, nasprotno pa Darja Lavtižar Bebler, SD, meni, da poslanci za tovrstno razpravo sploh niso usposobljeni in bi jo morali prepustiti strokovnjakom.

Zakonik deli strokovnjake