Parlamentarna komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je obravnavala domnevno vplivanje predsednika vlade Roberta Goloba na preložitev aretacije domnevnih ruskih vohunov. Po neuradnih informacijah POP TV-ja naj bi namreč nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar na Knovsu govorila o tem, da naj bi se Golob osebno zavzel za preložitev aretacije ruskih vohunov z novembra na 5. december lani.

Knovs je ugotovil, da je bilo časovno okno za aretacijo skladno z uredbo, predvideno med 28. novembrom in 10. decembrom, je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanc. Na predlog direktorja Sove Joška Kadivnika je bil izbran 5. december, in sicer zaradi možnega vpliva aretacije na referendum in drugi krog lokalnih volitev, pa čeprav je bila policija na aretacijo pripravljena že 28. novembra, je nadalje poročal Radio Slovenija.

Sorodna novica Ali je premier Robert Golob vplival na preložitev datuma aretacije ruskih vohunov?

Predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi) je v popoldanski izjavi za javnost dejal, da mora komisija pridobiti dodatna pojasnila, ali je bil datum aretacije domnevnih ruskih vohunov izbran strokovno ali politično, poroča N1. Komisija želi zadevo razčistiti, zato bo opravila dodatna soočenja.

"Dejstva vseh, ki so pričali, niso bila skladna. Zato smo sprejeli tretji sklep, da na samo sejo povabimo tako varnostne strokovnjake, pravnike, kot tudi nekdanjega direktorja policije in nekdanjo ministrico za notranje zadeve. Takrat bomo dokončno ugotovili, kakšni so razlogi," je Žakelj dejal v izjavi za javnost.

Po poročanju STA-ja bodo med drugim soočili direktorja Sove in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), povabili bodo tudi Miroslava Žaberla, Rajka Pirnata, nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava in nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar.

Za zdaj se okoli dogodka pojavljajo različne razlage, je poročal novinar Škrjanc. Od tega, da je Golob vplival na preložitev aretacije. Nekatere informacije celo govorijo, da je to storil prek svojega sekretarja za nacionalno varnost Andreja Benedejčiča, ki naj bi obvestil Kadivnika, ta pa potem NPU. Menda so bili začudeni tudi na tožilstvu, ki so le izvedeli za preložitev aretacije, nikoli pa pravega razloga za to. In če je šlo pri odločitvi za politično preferenco, potem lahko govorimo, da je šlo za hudo kršitev, je še poročal Radio Slovenija.

Čaleta o operativno-taktičnih razlogih za zamik aretacije

Varnostni strokovnjak Denis Čaleta je v pogovoru v oddaji Odmevi, ki jo je vodila Tanja Starič, dejal, da so takšni primeri kompleksni, sploh če pri njih sodelujejo tudi tuje obveščevalne službe. V tem primeru so vpleteni: Sova, policija, predvsem pa pristojno državno tožilstvo, ki vodi zadevo, pa tudi preiskovalni sodnik, ki na koncu izda odločbo za aretacijo.

Direktor Sove mora o takem dogodku obveščati predvsem generalnega direktorja policije in pristojnega državnega tožilca. Čaleta predvideva, da je predvsem državni tožilec tisti, ki se odloči, kdaj se bo aretacija zgodila, policija pa je operativni organ, ki to izvede.

V primeru, da je ogrožena varnost Republike Slovenije ali pa ustavna ureditev, lahko generalni direktor Sove zahteva zaustavitev ali odložitev določenih aktivnosti. "Glede na to, da zakon govori samo o sumu, se smatra, da je to predvsem v tistih začetnih fazah, ko se še zbirajo dokazi. Ko so enkrat dokazi zbrani do te mere, da je sum utemeljen, menim, da je tožilec tisti, ki odloča, kdaj se bo to izvedlo," je navedel.

Sova je predlagala, da se aretacija izvede po referendum in volitvah, in to so "operativno-taktični razlogi". Čaleta s tako razlago ni zadovoljen. "Jaz osebno z enega strokovnega pogleda bi ocenil, da to niso pravi razlogi," je dejal in dodal: "Težko bi rekli, da gre za hudo strokovne argumente, ki bi vplivali na to, da se prestavlja neko dejstvo. Je pa res, da je bilo časovno okno, ki ga je preiskovalni sodnik v svoji odločbi dal, širše in v tem okviru so se izvedle te aktivnosti."

Kdo je lahko obveščen o takšnem postopku? Zakonodaja je zelo jasna, je navedel varnostni strokovnjak. Sova mora o vseh aktivnosti, ki bi ogrožale varnost Republike Slovenije ali pa ustavno ureditev, obveščati predsednika vlade, po potrebi tudi predsednika DZ-ja ali predsednika republike, če je zadeva iz njihove pristojnosti, ali posamezne ministre, če gre za zadeve iz njihove pristojnosti.

Čaleta je sklenil z navedbo, da mora predsednik vlade o teh zadevah absolutno biti obveščen, absolutno pa ne sme nanje operativno vplivati.

Sova: Datume je predlagal direktor agencije

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) se je odzvala prek izjave za javnost, ki jo je medijem posredoval vladni urad za komuniciranje Ukom. V sporočilu piše, da je direktor agencije Joško Kadivnik na nujni seji Knovsa predstavil vsa relevantna dejstva in te navedbe zavrnil kot neresnične.

Agencija je, sodeč po sporočilu za javnost, v omenjenem primeru svoje dejavnosti načrtovala v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU): "Mogoče datume realizacije prijetja je predlagal direktor agencije, in sicer iz operativno-taktičnih razlogov, in nikakor ne na željo ali zahtevo predsednika vlade ali kogar koli drugega. To pomeni, da navedbe, ki krožijo v javnosti v povezavi s tem, ne držijo."

"Agencija je do prijetja osumljencev izvajala vse dejavnosti za zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije, same hišne preiskave pa so bile izvedene v časovnem okviru, določenem v odredbi pristojnega sodišča," so še pojasnili v Sovi in dodali, da podrobnosti javnosti ne more pojasnjevati, so pa bili predstavljeni članom Knovsa.

Sorodna novica Golob o domnevnem vplivu na datum aretacije ruskih vohunov: "To je še ena od halucinacij."

"V povezavi z ukrepi pojasnjujemo še, da so temeljili tudi na odredbah za izvajanje posebnih oblik pridobivanja podatkov, s katerimi se je danes prav tako seznanil Knovs," so poudarili in dodali, da v skladu s slovensko zakonodajo predkazenski postopek usmerja in vodi tožilstvo, ne pa Sova.

Golob: Ena od halucinacij

Golob je sicer navedbe odločno zavrnil. "Lepo vas prosim, to je še ena od tistih halucinacij, ki so popolnoma neresnične, ker so tudi meni popolnoma nedosegljive. Noben predsednik vlade nima te moči, da bi kaj takega lahko dosegel, še posebej ne, da bi to zahteval," je dejal v srednih Odmevih.