Na javni tribuni je Zbor poudaril, da ne gre za volilno zborovanje in da nimajo kandidata, gre za zborovanje "nezadovoljnih z razmerami v Ljubljani". Povabili so več sogovornikov iz različnih strok, ki so izrazili kritike nad različnimi težavami, s katerimi se po njihovem mnenju sooča mesto in so "neustrezno obravnavane".
Velušček: Uničeno kolišče, izgubljen muzej
Arheolog Tone Velušček je opozoril na Kolišče na Špici. Tam je arhitekt "s svetovnimi referencami" Milan Kovač s podporo Slovenske akademije znanosti (SAZU) in umetnosti ter Slovenskega arheološkega društva pripravil projekt za, kot pravi, na svetu edinstven, eminenten muzej. Zanj bi lahko pridobili evropska sredstva, pa je bil projekt gladko zavrnjen s strani Mestne občine Ljubljana in na njem zgrajen park.
"Zahvaljujoč mestni oblasti si bomo podobne muzeje, zgrajene z evropskimi sredstvi, Slovenci lahko ogledali v Krapini ali pa Vukovarju, ne pa v Ljubljani," je bil kritičen Velušček. Barbara Murovec iz SAZU-ja meni, da imajo tovrstna izkopavanja z uničevanjem kulturne dediščino protiustavno naravo. Ker je na območju Tržnice tudi srednjeveško pokopališče, proti izkopavanju in garažni hiši po mnenju Murovčeve govorijo tudi pietetni razlogi.
"Občinski prostorski načrt po meri mešetarjev z zemljišči"
Profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Fedja Košir meni, da je bil Občinski prostorski načrt pripravljen izrazito slabo, saj je na njega prispelo 10.000 (večinoma neodgovorjenih) pripomb, predvsem pa da je po meri "mešetarjev z zemljišči". Moti ga načrtno zazidavanje zelenih klinov, pri tem pa načrt nadomestne zelene površine predvideva na "absurdnih" lokacijah, kot na območju tovarne Litostroj.

Za Koširja je sporno tudi izjemno povečanje zazidljivih površin. "Ko sem spremljal pripravo dokumentov demografske prognoze, je povsod pisalo, da se število prebivalcev manjša. V zadnji verziji dokumenta pa naekrat piše, da bo število zraslo, zato da potem naekrat potrebujemo 700 hektarjev novih zazidalnih površin," se huduje Košir in dodaja: "Vsi vemo, da se stanovanja gradijo na zalogo, živ krst pa ne ve, kdo bo to kupil."
Garažna hiša pod tržnico uradno za hotel Kresija?
Predstavnica civilne iniciative Tržnice ne damo Marinka Kurilić je poudarila, da ljubljansko Tržnico kot kulturno vrednost cenijo v tujini ter na domačih znanstvenih institucijah, ceni pa da jo tudi 1500 ljudi, ki so na tržnici zaposleni. Zato jo čudi, da ob zaprtju mestnega jedra za promet in 60-odstotni zasedenosti okoliških garažnih hiš mesto nujno potrebuje novo garažno hišo ravno pod tržnico.
"Imamo uraden dokument, zapisnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki potrjuje, da je garažna hiša namenjena Hotelu Kresija. Župan Janković je to pred časom odločno zanikal," je razkrila Kurilićeva. Pridobitniški interesi so po njenih besedah prevladali tudi nad nevarnostjo nestabilnega zemljiša okoli tržnice, saj da se po besedah nekaterih strokovnjakov lahko zruši stolna cerkev.

Onesnažen zrak vzrok za 150-200 predčasnih smrti letno
Predstavnik Zavoda za oživitev civilne družbe Andrej Aplenc je dejal, da zaradi prašnih delcev letno predčasno umre od 150 do 200 meščanov na leto, ter da je zaradi tega Evropska komisija že vložila tožbo - sledile bodo miljonske kazni, trdi. Župana Jankovića, pa tudi prejšnje mestne oblasti obtožuje prikrivanja podatkov, saj da je občina že leta 2003 o tem naročila študijo pri Inštitutu Jožef Štefan, javnosti pa o izsledkih nikdar obvestila.
Lani 60 odstotkov vsega zadolževanja občin prišlo iz Ljubljane
Avtor bloga Libertarec Tomaž Štih je dejal, da je občina vsakega Ljubljančana zadolžila za 760 evrov, trikrat več od slovenskega povprečja na 225 evrih. "Zloglasna vzpenjača nas je stala 6,4 miljona evrov. Danes pa se zadolževanje meri v stotinah miljonov evrov," je kritičen Štih in dodal, da je ob Jankovićevim prihodom dolg občine znašal 39 mio. evrov in do zaključka zrasel na 160 mio evrov.

Vprašal se je, kako se bo financiral razvoj po trenutnem županu, ko bo občina "zadolžena do grla" ter kako bi se v takem stanju odzvala na morebitno naravno nesrečo. Poleg pomanjkanja finančnih sredstev tudi v Prostorskem načrtu ni predviden niti prostor za odvoz ruševin, je k temu dodal arhitekt Marko Mitja Feguš.

Štih: Stožice? Ne zaslužimo si jih
Avtor Libertarca meni, da je stadion v Stožicah dober, si ga pa "ne zaslužimo". Lahko bi pustili Pečečniku, da obnovi Plečnikov kulturni spomenik, denar za Stožice pa bi zadostoval za vse vrtce, domove ostarelih in stanovanjske probleme, je dejal. Karel Lipnik, analitik na časopisu Finance meni, da je projekt sicer grajen na zanimiv in dober način (kombinacija javnega in zasebnega interesa), je pa vse skupaj zapletla finančna kriza. Zasebnega kapitala več ni (Grep vse financira z dolgovi), investitor pa bo imel v lasti tudi parkirišča in infrastrukturo, zato je dolgoročna finančna vzdržnost celotnega projekta "pod vprašajem".

Feguš: To je vprašanje obstoja Ljubljane
Podobne težave je izpostavil tudi arhitekt Marko Mitja Feguš. Opozoril je, da se v Ljubljani neustrezno obravnava predvsem infrastruktura, kot je denimo vodovod. Tako kot Košir je tudi on dejal, da je "43 odstotkov Ljubljane" poplavno ogrožene, nihče pa se tega ni resno lotil. Stanje v Ljubljani je primerjal z leto 1937, ko naj Ljubljanska občina bankrotirala.

"Ve se, da so podporni zidovi Ljubljanice počeni, nekateri se igrajo z mestom, ali pa so vse prepustili nepremičninskim krogom. V težavah je bazilika, v Opero vdira voda, propada Uršulinska cerkev," Feguš opozarja na po njegovem mnenju nevarne gradbene posege v središču Ljubljane.