Branimir Štrukelj pravi, da je zdajšnji vladni predlog boljša različica tistega iz avgusta. Janez Posedi pa za svojo skupino sindikatov težko ocenjuje, koliko jih bo podpisalo predlagani aneks in dogovor o plačni politiki za prihodnji dve leti. Foto: BoBo
Branimir Štrukelj pravi, da je zdajšnji vladni predlog boljša različica tistega iz avgusta. Janez Posedi pa za svojo skupino sindikatov težko ocenjuje, koliko jih bo podpisalo predlagani aneks in dogovor o plačni politiki za prihodnji dve leti. Foto: BoBo
Stavka javnega sektorja in posledice v gneči tovornjakov na mejnih prehodih
Stavka javnega sektorja konec septembra in v začetku oktobra je največ težav povzročila na mejnih prehodih, kjer so bile posledica večurne čakalne dobe. Foto: Reuters

Medtem ko so nekateri sindikati odločitev o tem že sprejeli, se v drugih organi, ki bodo dokončno odločali, še niso sestali. Ob tem velja spomniti, da bo aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor veljal, če ga bo podpisalo vsaj 15 sindikatov iz vsaj štirih dejavnosti od skupno 29 reprezentativnih sindikatov.

Kot je znano, je del sindikatov pred tednom dni z vladno stranjo dosegel sporazum in končal stavko. Pogajalski strani pa nista našli soglasja glede zamrznitve plač, pri čemer so napovedali, da bodo sindikati v tednu dni pri članstvu preverili sprejemljivost zadnjega vladnega predloga aneksa in dogovora.

Vladni predlog odpravo nesorazmerij pogojuje z 2,5-odstotno rastjo
Vlada vztraja, da bi izplačilo tretje in četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij zaradi zaostrenih razmer preložili na dve zaporedni leti, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka. V stavko vključeni sindikati pa so opozarjali, da je pravica do tretje četrtine nastopila že 1. oktobra, zato so napovedovali možnost individualnih in kolektivnih sodnih sporov, če pri izplačilu oktobrskih plač ne bo upoštevana.

Dušan Miščevič, ki je vodil stavkovni odbor 21 v stavko vključenih sindikatov, je pojasnil, da je stavkovni odbor tudi formalno razpuščen. Pogajalska skupina se bo sestala v četrtek dopoldne, ko bo jasno, kako so se glede podpisa odločili vanjo vključeni sindikati. O tem pa bodo nato obvestili ministrstvo za javno upravo.

Bodo sindikati prispevali dovolj podpisov ali sledi intervencijski zakon?
Če k podpisu ne bo pristopilo zadostno število sindikatov, bo vlada poskušala cilj, ki bi ga sicer dosegla prek aneksa in dogovora, uresničiti drugače. V DZ-ju je že intervencijski zakon, na sodišču pa zahteva za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe, ki določa roke za odpravo plačnih nesorazmerij. Vlada je ob tem napovedala tudi odpoved kolektivnih pogodb v javnem sektorju. Če pa bo podpise prispevalo dovolj sindikatov, bo vlada na sodišču umaknila omenjeno zahtevo in ne bo odpovedala kolektivnih pogodb.

Štrukelj optimističen, Posedi manj
Spomnimo: že poleti je takrat predložen aneks (ta je odpravo plačnih nesorazmerij vezal na preseganje triodstotne gospodarske rasti) podpisalo šest sindikatov - pet iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije pod vodstvom Branimirja Štruklja in eden izmed 22 sindikatov pogajalske skupine, ki jo vodi Janez Posedi. To pa ni bilo dovolj za njegovo veljavnost.

Štrukelj je prejšnji teden ocenil, da je zdaj predložen aneks izboljšana različica tistega iz konca avgusta, in dodal, da bo pri članstvu konfederacije razmislek enak, kot je bil takrat. Na drugi strani pa Posedi težko ocenjuje, ali bo podpise za aneks prispevalo zadostno število sindikatov.