Čeprav pogajanja med vlado in javnim sektorjem še trajajo, je Miščevič že zatrdil, da je stavka končana. Dodatna sredstva iz proračuna pa po besedah Kamnarjeve ne bodo potrebna.

Stavkovni sporazum je bil sicer parafiran že pred nekaj urami, a še ni bil podpisan, je za TV Dnevnik poročala Anja Huš. "V delu, kjer smo se pogajali s Kamnarjevo, bo sporazum podpisan vsak trenutek. Kar se tiče nesorazmerij, pa do konsenza ni prišlo," je pojasnil vodja stavkovnega odbora Dušan Miščevič.

Dodal je še, da so se dogovorili za reševanje odprtih vprašanj in po njegovem na obeh straneh obstaja pripravljenost, da jih dokončno uredijo. Med njimi je omenil tista glede položajnega dodatka, dežurstev, anomalij v plačnem sistemu, pa tudi vprašanja v zvezi z napredovanji.

Kamnarjeva: Socialni dialog se bo lahko nadaljeval
Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar pa je ob koncu stavke dejala: "Dosegli smo dva cilja. Prvi je, da se stavka končuje, drugi pa, da ne bo potrebnih dodatnih sredstev, razen tistih, ki smo jih že vključili v proračun."

Po njenem mnenju je sporazum o reševanju stavkovnih zahtev, ki prinaša konec stavke, dosežek za obe strani. Z njim bo omogočeno nadaljevanje socialnega dialoga, je prepričana.

Bo izravnava upoštevana pri oktobrski plači?
Sindikati pa bodo do prihodnjega četrtka pri svojih organih oz. članstvu preverili še pripravljenost na podpis dogovora o ukrepih na področju plač in aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor. Slednji zdaj predvideva, da bi izplačilo tretje in četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij zaradi zaostrenih razmer preložili na dve zaporedni leti, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka.
Predstavniki sindikatov so sicer že večkrat poudarili, da tretja četrtina izplačila odprave plačnih nesorazmerij zanje ni več predmet pogajanj in da gre preprosto za dolg, ki ga država mora plačati. Na to je ponovno opozoril tudi Miščevič, ki pojasnjuje, da javni uslužbenci pričakujejo, da bo novembra ob oktobrski plači izravnava tudi upoštevana. Če temu ne bo tako, pa imajo javni uslužbenci možnost, da to pravico izterjajo po sodni poti, pravi.

Za uveljavitev dokumentov podpisi 15 sindikatov
Kamnarjeva po drugi strani napoveduje, da bodo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij izplačali v letu zatem, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka, in sicer brez poračuna za nazaj. To je stvar aneksa h kolektivni pogodbi, ki v tem trenutku še ni podpisan, računajo pa, da bo podpis zagotovilo zadostno število reprezentativnih sindikatov.

Oba dokumenta bosta lahko začela veljati le, če ju bo podpisalo vsaj 15 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Po besedah ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs se je vlada, če bosta oba dokumenta obveljala, zavezala, da v prihodnjem letu ne bo enostransko posegala v politiko plač v javnem sektorju.

Do četrtka bo vlada zaustavila objavo in vročitev odpovedi kolektivnih pogodb za javni sektor. Če bo drugi teden dogovor sklenjen, pa bo umaknila tudi tožbo, ki jo je vložila na sodišče. Ta namreč ne bo več potrebna.

Bo podpisov dovolj?
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Janez Posedi težko ocenjuje, ali bo podpise za aneks prispevalo zadostno število sindikatov, a glede tega ni optimističen. Ocenjujejo, da je besedilo predloženega aneksa bistveno popravljeno, vsaj v delu, ko gre za vezavo odprave nesorazmerij na 2,5-odstotno gospodarsko rast.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa je izpostavil zavezo vlade, da se bo v prihodnjem letu odpovedala vsem nadaljnjim posegom v sistem plač v javnem sektorju. Zdaj predloženi aneks je po njegovih besedah izboljšana verzija tistega, ki ga je pet sindikatov konfederacije podpisalo že konec avgusta. Po njegovi presoji bo pri članstvu konfederacije razmislek enak, kot je bil že takrat.