Ob 25. obletnici uvedbe tolarja so slavnostni govorci na prireditvi v Banki Slovenije izpostavili pomembnost lastnega denarja za državo, pa tudi zaupanje pri njegovi uspešni uvedbi.

"Zahvala slovenskim državljanom za izkazano zaupanje, brez katerega tolarja ne bi bilo," je na slovesnosti poudaril prvi guverner slovenske centralne banke France Arhar. Zahvalil se je tudi "za vse tisto, kar je bilo obljubljeno in je bilo tudi uresničeno", ter vsem ljudem v instituciji, ki je po njegovih besedah pripomogla k ugledu, blaginji in našemu boljšemu jutri.

Uspešen projekt denarne osamosvojitve
Tudi predsednik republike je čestital vsem, ki so politično, organizacijsko in tehnično izpeljali slovensko denarno osamosvojitev. "Vse je potekalo v veliki politični negotovosti, a je bilo brezhibno," je izpostavil in ocenil, da je "bil projekt denarne osamosvojitve eden najuspešnejših projektov znotraj celovitega procesa osamosvojitve Slovenije".

Na pomembnost in celovitost politične in denarne suverenosti neke države je opozoril tudi prvi finančni minister v samostojni državi Marko Kranjec, ki se je podpisal na bone, predhodnike pravih tolarjev. Med obujanjem spominov je orisal dejstvo, da je na svetu skoraj toliko vrst denarja, kot je držav. In nastajanje tolarja je po njegovem mnenju zaznamovalo zaupanje ljudi, da bo v prihodnje drugače, boljše.

Tolar odigral pomembno stabilizacijsko vlogo
Slovenija je na pot denarne osamosvojitve z uvedbo lastnega denarja, sprva v obliki bonov, ki jih je nadomestil pravi denar - tolarji, stopila 8. oktobra 1991. Tolar je nato odigral zelo pomembno stabilizacijsko vlogo in užival zelo visoko stopnjo zaupanja. Z letom 2007 ga je nadomestila skupna evropska valuta - evro.

"Tolar je imel kratko, a uspešno zgodovino," je povzel Pahor. Končal jo je kot evro, pri čemer je Kranjec omenil več poskusov vzpostavitve denarne unije v zgodovini človeštva in pri tem spomnil na neuspešna poskusa vzpostavitve latinske in skandinavske denarne unije. Uspešna je bila unifikacija valute ameriških zveznih držav ter evropski monetarni projekt, je dejal.

Če je bilo zaupanje v tolar v državi izjemno visoko, pa se je zaupanje v finančni sistem v zadnjih letih zelo okrnilo. Tako Arhar kot Pahor sta ob negotovih napovedih dogodkov v Evropi menila, da izkušnja z uvedbo lastne valute lahko pride prav. "Če bi se kdaj proti naši volji zgodilo, da bi morali znova uvesti lastno valuto, so naše izkušnje z uvedbo tolarja neprecenljive vrednosti," je menil Pahor.

"Tolar je z vidika zaupanja zaživel v zelo negotovih okoliščinah, a zaupanje je bilo na koncu večje kot do nemške marke," je dejal Arhar, ki je podobno kot Pahor v nedavnem pogovoru za STA ocenil, da so izkušnja in znanje z lastno valuto ob nestabilnih političnih razmerah v Evropi in dejstvu, da sta tako tolar kot evro politična projekta, "kot neke vrste rešilni jopič, če bi se v Evropi v prihodnosti kar koli dogajalo".