Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan je kot eno od težav, ki so bile pri pogajanjih o predlogu novele zakona o delovnih razmerjih, omenil odločitev delodajalcev, da ne gredo naprej tisti predlogi, ki jim nasprotujejo. Toda delodajalska stran je bila po njegovih pojasnilih nenaklonjena ravno predlogom v korist delavcev.

Po besedah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič je bilo že vse od začetka pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih jasno, da delodajalci ne želijo sodelovati pri socialnem dialogu. Koalicijsko pogodbo namreč ocenjujejo kot preveč naklonjeno delojemalcem, manj pa delodajalcem. Sama ne verjame, da se je delodajalska stran pripravljena vrniti v Ekonomsko-socialni svet. Meni, da čakajo na imenovanje takšne vlade, ki bo do njihovih stališč bolj prijazna.

Socialni dialog je po njenih ugotovitvah skoraj za vsako vlado breme, vendar pa zdaj ni težava morebiten odpor vlade do njega, ampak "izsiljevanje" delodajalcev.

Ali zapisovanje delovnega časa moti tiste, ki zahtevajo več od predpisanega?

Katja Čoh Kragolnik, glavna inšpektorica na republiškem inšpektoratu za delo, je poudarila, da bo po novi noveli zakona o evidencah delovnega časa inšpekciji veliko lažje ugotavljati kršitve delovnega časa. Jasno bodo namreč videli, ali so delavci opravljali nadure in nočno delo. Zato upa, da se bodo tudi razmere na gradbiščih, kjer je bilo veliko prekomernega dela, izboljšale.

Delodajalci se še vedno lovijo, kako izvajati določbe iz omenjene novele, pa je opazil predsednik Pergama Jakob Počivavšek. Meni, da bodo začetne težave sčasoma izzvenele. Lidija Jerkič je opomnila, da se nad novelo najbolj pritožujejo tisti, pri katerih delavci delajo več od določenih 40 ur na teden. Po Juvanovem pojasnilu pa novela od delodajalcev samo zahteva, da zapišejo, kdaj zaposleni delajo.

Več dela vpliva na zdravje in varnost delavcev

Človekove pravice so temelj naših družb in skupnosti, je poudarila predstavnica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk. "Če bomo privolili v žrtvovanje človekovih pravic v zameno za večji zaslužek zaradi več dela, bomo zašli," je posvarila. To bi se namreč poznalo pri zdravju delavcev, več bi bilo tudi poškodb pri delu.

Počivavšek pa v praksi tudi zaradi pomanjkanja delovne sile že dlje časa opaža zavedanje delodajalcev, da morajo poskrbeti za dobre plače in dobre delovne razmere. Pri mlajših generacijah namreč ni pomembna le plača, ampak tudi drugi vidiki, na primer možnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.