V torek bo slovenski parlament razpravljal o spremembi zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo - v primeru sprejetja - v definicijo poroke vključil tudi istospolne pare. Ti za zdaj svoje zveze lahko registrirajo. Zakon je pripravila opozicijska stranka ZL, a ima za zdaj zagotovljeno večinsko podporo v DZ-ju, saj sta se proti opredelili le NSi in SDS. Legebitra je ob tej priložnosti za slovensko javnost organizirala predstavitev izkušenj treh evropskih držav, ki so to storile, skozi oči njihovih diplomatskih predstavnikov.

Langerberg: Proučevati je treba protislovja
Veleposlanik Nizozemske Pieter Langenberg je spomnil na svoje študentske dneve, kjer se je skozi marksizem naučil, da mora v družbi najprej poiskati in proučiti nasprotja ter protislovja, če hoče priti do resnice. Takrat, na začetku 80' let prejšnjega stoletja, je civilna družba začela glasno zahtevati izenačitev poroke med različnima spoloma ter med partnerjema istega spola. Leta 1995 je začel parlament to možnost razlikovati in končal pri stališču, da je izenačitev potrebna, še nadaljnjih šest je je bilo potrebnih, da je bila zakonodaja dejansko spremenjena. "20 let smo potrebovali, da smo prišli do cilja," je ugotavljal.

Po njegovih besedah Nizozemska je in je bila zelo odprta družba, zato se javno to ni dojemalo kot grozen problem, danes pa to sploh ni več. "Enakost pri poroki je danes v polnosti sprejeta in integrirana v družbo," je izjavil. Nekaj nasprotovanja sicer še vedno ohranjajo verski krogi, a tudi ti kot pravi demokrati pač sprejemajo voljo večine, je dodal.

Pozitivne spremembe so po njegovih besedah nastale tudi na področju javnih uslužbencev, ki sklepajo poroke. Marsikateri je po sprejetju nove ureditve na prelomu tisočletja temu nasprotoval iz osebnih, etičnih ali verskih razlogov, in zakon jim je v tem primeru omogočal umik ter prepustitev postopka drugemu uslužbencu. Lani pa je Nizozemska storila korak naprej: če uslužbenec zavrne poroko, je odpuščen. V predlogu k izboljšanju stanja je opozoril na jezik: naj se ne govori 'gejevska poroka' ter 'običajna poroka', temveč le - poroka. Le tako bomo dolgoročno dosegli enakost, je prepričan.

"Če ima določena država parado ponosa, boste na njej pogosto videli nizozemskega diplomata," je sklenil Langerberg.

Mourier: Izenačitev kljub protestom
Francoski veleposlanik je Pierre-François Mourier je spomnil, da je bila homoseksualnost še leta na začetku 80' let pri njih obravnavana kot kaznivo dejanje nedostojnosti. Skoraj dvajset let pozneje, leta 1999, je država uvedla registracijo istospolnih skupnosti, ker družba še ni bila pripravljena sprejeti večje enakosti, je nadaljeval. Ta registracija je imela veliko pomanjkljivosti, kot primanjkljaj posvojevanja ter umetnega oplojevanja. Za dokončno rešitev vprašanja je moralo nastopiti leto 2013, ko je vlada Francoisa Hollanda kmalu po izvolitvi ob velikih protestih javnosti - na enem se je zbralo milijon ljudi - zvezi v popolnosti izenačila.

Ključen je bil premik v vrednotah javnosti, je prepričan Mourier, saj sta se poroka in zakonska zveza v očeh Francozov preselila od javnega vprašanja v področje zasebnosti. Francozi so do teme postali bolj ravnodušni, je dejal. Poleg visoke podpore izenačitvi zakonske zveze, kar 68-odstotne, je več kot polovica izražala tudi podporo posvojitvam, ki so pač "očitna realnost". Leta 2013 je bilo namreč v Franciji več kot 100.000 istospolnih parov, in vsaj desetina je vsebovala tudi otroke. Najboljša pravna pot je po njegovih besedah tudi najenostavnejša. Namesto sprejemanja obsežne družinske zakonodaje so samo spremenili nekaj členov, podobno, kot trenutno v Sloveniji poskuša Združena levica.

Poudaril je še, da zavračanje ali celo pregon homoseksualnosti ne delata škode le človekovim pravicam in humanizmu, temveč tudi ekonomiji. "Če hoče država iti po poti gospodarskega razvoja, je polna enakost edina prava pot," je poudaril.

Yvon: 800 let počasnega napredka
Christopher Yvon, vodja veleposlaništva Združenega kraljestva, je spomnil na Veliko listino svoboščin, ki je nastala pred 800 leti in kot taka predstavlja začetek evolucije človekovih pravic. "To ti da občutek, da smo medtem dosegli marsikaj, ker smo imeli 800 let časa. Ni res. bila je dolga in težka pot, še posebej kar se tiče enakosti poroke. Še pred 200 leti smo imeli zadnjo usmrtitev geja," je povedal.

Še sredi 50' let prejšnjega stoletja je bilo okoli tisoč Britancev zaprtih zaradi homoseksualnosti oziroma nespodobnosti. Moderatorica okrogle mize, podpredsednica ALDE-ja Lousewies van der Laan, je spomnila, da je bil pod temi zakoni obsojen tudi znanstvenik Alan Turing. Država ga je prisilila v hormonsko terapijo, naposled pa je storil samomor, kar prikaže tudi aktualni film Igra imitacije. Dekriminalizacija homoseksualnosti je po različnih delih Kraljestva potekala med letoma 1967 in 1982. Med letoma 2005 in 2009 je bila uvedena civilna registracija skupaj z možnostjo posvojevanja. Istospolna zakonska zveza je sledila lani, le na Severnem Irskem, kjer so močne verske skupnosti, še ne, je naštel Yvon.

Če bi pred 25 leti, ko je začenjal diplomatsko kariero, javno dejal, da je gej, bi se ta nemudoma končala, je ponazoril napredek. Pri tem sta po njegovih besedah nepogrešljiv pritisk in aktivizem civilne družbe. Ta je nujen, saj bo druga stran vedno glasna in aktivna, je opozoril. Obenem morajo biti vlade pri sprejemanju ukrepov naproti enakosti biti vztrajne in neomajne. Ne nazadnje Evropska unija ter države članice navzven predstavljajo in zagovarjajo človekove pravice. Kakšne izpadejo, če jih medtem doma same kršijo, se je še vprašal britanski diplomat.