In medtem ko je leta 2015 z zavrženo hrano vsak Slovenec v koš za smeti v povprečju vrgel 163 evrov, si na drugi strani osem odstotkov gospodinjstev ni moglo privoščiti kakovostnega obroka vsak drugi dan. Po podatkih statističnega urada se količine zavržene hrane od leta 2013 povečujejo. Pred dvema letoma smo v Sloveniji zavrgli 150 tisoč ton hrane, skoraj polovico v gospodinjstvih. To pomeni, da je vsak Slovenec v koš vrgel 73 kilogramov hrane, še leta 2013 je bilo zavržene hrane 131 tisoč ton ali 64 kilogramov na prebivalca.

Če ne bi zavrgli nič hrane, ne bi potrebovali šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. "Ne smemo pozabiti, da moramo hrano pridelati, jo razvažati, nato pakirati, hladiti in na koncu še kuhati," pravi sogovornica in dodaja, da je energijski strošek za zavrženo hrano okoli 550 kilovatnih ur na prebivalca letno. "Ko gledamo z energetske plati, je ta izguba primerljiva z dodatnimi viri elektrike, ki jih na vsak način želimo imeti, kot je na primer Teš 6." Zavrženo hrano je mogoče pretvoriti tudi v izgubljene količine vode: z enim zavrženim hamburgerjem, na primer, zavržemo tolikšno količino vode, kot bi je zadostovalo za 90 minut tuširanja. "Na dan je to 200 litrov na prebivalca, na koncu leta pa pridemo do več milijonov kubikov vode, ki jo dejansko zavržemo s tem, ko smo zavrgli hrano. In to je očem skrito, na to pogosto ne pomislimo," dodaja Lučka Kajfež Bogataj.

Največ zavržene hrane v osrednjeslovenski regiji
Po podatkih Svetovne organizacije za hrano na svetu zavržemo kar tretjino pridelane hrane, v razvitem svetu je zavržene hrane za 10 odstotkov več. Kot pojasnjuje Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se v razvitem delu sveta ta hrana zavrže na koncu verige. "V nerazvitem svetu je odpadne hrane manj, propade pa že na začetku, ker nimajo ustreznih skladišč in transporta ter primerne tehnologije pridelave." V Sloveniji so leta 2015 največ hrane v sistem zbiranja odpadkov zavrgli v osrednjeslovenski statistični regiji, kar 91 kilogramov na prebivalca, najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji, 48 kilogramov. "Razlogi za to so predvsem hišno kompostiranje, lahko pa so hrano porabili tudi drugače; namenili so jo na primer hišnim ljubljenčkom ali domačim živalim, najverjetneje pa na hišni kompostnik," pojasnjuje Tanja Vidic s SURS-a.

Ni vsa zavržena hrana tudi uporabna
Zavrženo hrano je mogoče pretvoriti tudi v denar: leta 2015 je povprečen Slovenec v koš za smeti vrgel 163 evrov. "V tem istem letu si osem odstotkov gospodinjstev ni moglo privoščiti kakovostnega mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan," pa je druga plat medalje, ki jo odkriva Tanja Vidic s SURS-a. Tanja Strniša s kmetijskega ministrstva dodaja, da je "hrana v razviti družbi dostopna večini, razen socialno najbolj ogroženim, in je v teh okoliščinah postala premalo cenjena." Dodati je treba pojasnilo, da vsa zavržena hrana ni uporabna: okoli 36 % odpadkov je namreč užitnih, drugo pa so npr. kosti, lupine, olupki … Kljub ločenemu zbiranju odpadkov je veliko odpadne hrane mogoče najti tudi med mešanimi komunalnimi odpadki, pravijo v podjetju Snaga Ljubljana. Temu pritrjuje tudi statistika: leta 2015 so največ odpadne hrane, 21 kilogramov na prebivalca, med mešane odpadke odvrgli v obalno-kraški statistični regiji, najmanj, 13 kilogramov, pa v gorenjski.

Izvzem šol iz vrtcev iz sistema javnega naročanja za manj odpadne hrane?
Skoraj polovico odpadne hrane, leta 2015 je ta delež znašal 48 odstotkov, nastane v gospodinjstvih. Delež odpadne hrane pri proizvodnji znaša 24 odstotkov, skoraj petino je pridelajo v gostinstvu in strežbi hrane (kamor sodijo tudi vrtci, šole, bolnišnice in domovi za starejše občane), najmanj, devet odstotkov zavržene hrane pa nastane v trgovinski dejavnosti. Kot nam je povedala Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja, so v prvi pilotni raziskavi v Sloveniji o stanju in možnostih preprečevanja zavržene hrane v eni bolnišnici in domu za starejše občane ugotovili, da preračunano na državno raven bolnišnice letno zavržejo za vsaj 5.700 ton oz. za 6.700.000 evrov hrane, domovi za starejše občane pa vsaj 3.060 ton. Evropski poslanec dr. Igor Šoltes meni, da je zavržena hrana v 21. stoletju nedopustna: "Mislim, da je čas, da za najbolj ranljive skupine, ki so vključene v šole, vrtce, bolnice in domove za ostarele, naročanje hrane izvzamemo iz sistema javnih naročil, saj bo to omogočilo dostop do zares lokalno pridelane hrane, predvsem pa se bomo izognili tudi zavrženi hrani".

Kakšna so prizadevanja kmetijskega ministrstva za zmanjšanje količin zavržene hrane in kakšno je njihovo stališče do pobude evropskega poslanca Igorja Šoltesa? Kaj lahko stori vsak sam? Kako učinkovito je omogočanje trgovinam, da potencialno zavrženo hrano donirajo humanitarnim ustanovam? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 5. decembra 2017, ob 17.25 na 1. programu Televizije Slovenija.