Prepogosto se namreč zaplete pri birokraciji, zaradi česar se tuji investitorji obračajo drugam. Ali so "krivi" uradniki, ki delajo prepočasi, ne upoštevajo navodil nadrejenih, ali pa je težava v sistemu, ki je zasnovan preveč birokratsko? O tem so razpravljali gostje v oddaji Pogledi Slovenije.

V oddaji so predstavili tri primere, ko so projekti (skoraj) padli v vodo zaradi birokratskih zahtev. Mladi podjetnik Vasja Golar je želel v svojem domačem kraju odpreti pivovarno, pa se je zapletlo zaradi številnih zahtev državnih uradnikov, ko je obupal, se je "preselil" v sosednjo Avstrijo. Znane so tudi težave Joca Pečečnika, ki je nameraval obnoviti Plečnikov stadion v Ljubljani, pa se je, milo rečeno, vse skupaj zapletlo.

Občina Šentrupert je želela zagnati projekt izgradnje industrijske cone na prostoru, kjer je bila nekoč vojašnica - predlagali so, da bi tam začeli lesnopredelovalno industrijo, a se udejanjanje zamisli vleče že leta, od začetkov spreminjanja občinskega prostorskega načrta. Župan Rupert Gole pojasnjuje, da se je pogovarjal že s številnimi ministri in vsi so bili navdušeni nad zamislijo, nazadnje tudi minister Židan, ki je obljubil čimprejšnjo odobritev sprememb. "V teh letih, odkar mi čakamo, so se zamenjali že trije referenti. Kar pomeni, da verjetno ta tretji sploh ne ve, o čem smo se s prvim pogovarjali," izpostavlja.

Peter Žigante iz podjetja Savaprojekt, ki se ukvarja s projektiranjem, je prepričan, da je velik del krivde na strani uradnikov: "Ne predstavljam si, da bi v kakšnem podjetju delali tako, da bi direktor nekaj naročil, delavec pa bi naredil drugače. V državni upravi pa si ljudje dovolijo delati malo drugače. Mislim, da je to za slovensko gospodarstvo slabo." Pri tem pa dopušča tudi možnost, da je krivda še kje drugje: "Ne vem, ali so krivi le uradniki, velikokrat so krivi tudi vodje, ki ne dajo jasnih navodil."

Pečečnik: Tudi uradniki imajo svoje omejitve
"Gre za sistem, v katerem lahko podrejeni, državni uslužbenec naredi drugače, kot je naročila vlada, pa se mu ne zgodi nič, še vedno hodi v službo," opozarja. Podjetnik Joc Pečečnik pa meni, da niso problematični ljudje, s katerimi je imel opravka, saj zanje nima slabih besed: "Z veliko uradniki sem zelo zadovoljen, vendar imajo tudi oni svoje omejitve."

Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav priznava, da je birokracija v Sloveniji velika težava, z njo se je soočal tudi sam, pravi. "Na ta način, kot zadeve tečejo v tem trenutku, se gospodarskega razvoja ne da doseči. Če bi bila namera zakonodajalca, da te postopke kar se da zakomplicira, jih ne bi mogel zakomplicirati tako, kot so v tem trenutku. Vlada se zaveda, da bo to treba spremeniti, če tega ne bomo, je konec z rastjo, z razvojem ..."

S kolegom se strinja tudi Zvonko Černač, minister za infrastrukturo: "Takšna je žal podoba Slovenije danes. Ko sem šel v to, sem šel z jasno vizijo, da to relativno hitro uredimo.
En del problemov je na nivoju uradništva, tudi zato, ker so se te prakse odvijale leta in leta."

Bisol bo raje vlagal v Makedonijo
Ker slovensko poslovno okolje zanje ni dovolj spodbudno oz. pred potencialnega vlagatelja postavlja preveč birokratskih ovir, tudi podjetje Bisol razmišlja, da bi namesto v Prekmurje investiral v Makedonijo. Ocenili so namreč, da je država dovolj stabilna in da jim tamkajšnje podjetje, pa tudi poslovno okolje nudi največ, pojasnjuje direktor Uroš Merc. Žerjav priznava, da bi bilo "nespametno, da se domači investitor zaradi slovenskega poslovnega okolja obrne drugam".

Lukič: Minister bi se moral obdati s strokovnimi, ne lojalnimi ljudmi
Milan Lukič, direktor podjetja Lumar pravi, da je zelo razočaran, da je Slovenija, ki je ob osamosvojitvi toliko obetala, za državami, ki nas nikoli ne bi smele prehiteti. Pri tem pa poudarja, da se z izjavo, da so uradniki tisti, ki bi morali ukrepati, pa niso, nikakor ne more strinjati: "Vsakokratni minister je sicer res imenovan na položaj, ampak pride na položaj (oz. bi moral priti) z željo, da bi kaj spremenil. Ko ti ljudje zasedejo ministrski položaj, se morajo obdati s strokovnimi ljudmi, ne pa s sebi lojalnimi, ki stroke ne obvladujejo."

Mussomeli: Slovenci na poslovnem področju ksenofobni
Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli opozarja, da smo Slovenci na poslovnem področju "precej ksenofobni" in da si ne želimo tujih vlagateljev. Prepričan je, da se v naši državi prepogosto uporablja (in zlorablja) besedna zveza nacionalni interes - sploh, ker gre velikokrat le za osebni interes posameznikov. Pri tem pa priznava, da za obstoječo situacijo ni mogoče kriviti ne gospodarstva ne vlade, ampak zelo zapleteno birokracijo. Ta je, pravi, tako horizontalna kot vertikalna, kar pomeni, da lahko "majhna skupina ljudi zaradi svojih osebnih interesov ali zaradi korupcije ustavi celotno investicijo".

Tudi Lukič je opozoril, da je nacionalni interes oz. zloraba tega izraza velika težava v Sloveniji in svoje trditve ponazoril s primerom (neuspešne) prodaje Mercatorja. Osebni interes (in odločitve, ki so na podlagi tega sprejete) pa kot problematičen izpostavlja tudi Žigante.

In kako sistem spremeniti, kako težave rešiti?
Žigante je prepričan, da bi bilo treba najprej spremeniti zakonodajo: "Pisana bi morala biti tako, da je pozitivna, da ni v vsakem drugem členu neke varovalke. /.../ Da se ljudem verjame, da so pošteni. Morali si bomo tudi verjeti, zaupati." Minister Černač pravi, da so vsi predlogi dobrodošli, sicer pa meni, da bo treba pri spreminjanju zakonodaje "poslušati zdravo kmečko pamet" in slediti "jasnim usmeritvam".

Lukič rešitev vidi v tem, da se pod drobnogled vzame delo ljudi - tudi funkcionarjev. Ne glede na to, kdo jih je nastavil, je treba dati priložnost, da se dokažejo, meni. Če pa ne bodo sposobni opravljati nalog, ki so jim naložene, pa si naj delo poiščejo drugje, še pravi. Najslabše se mu namreč zdi menjavanje ljudi na podlagi tega, katere strankarske barve so.

Pečečnik poziva k poenostavitvi postopkov, ob tem pa predlaga še, da bi morda lahko uradniki postali servis državljanom: "Da bi agencije ljudem pripravljale dokumentacijo, državljani pa bi jo plačevali direktno njim." Župan Šentruperta pa je izrazil le eno željo: "Da državna birokracija spoštuje roke, ki so ji postavljeni."