Po odzivih v koaliciji in opoziciji ter tudi v zunajparlamentarnih strankah se je oglasila še pravniška stroka - po črki zakona je bilo z imenovanjem Borisa Štefaneca na mesto predsednika Komisije za preprečevanje korupcije vse, kot mora biti.

Glede ogorčenja, ki je sledilo objavi novice, da je bil Štefanec še tik pred imenovanjem član največje vladne stranke PS, pravnik Rajko Pirnat tako opozarja, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije nikjer ne prepoveduje članom strank opravljati te funkcije.

Izbirna komisija bi lahko s preverjanjem članstva v politični stranki povzročila celo diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja, kar pa je po ustavi prepovedano, je pojasnil za STA.

Tudi Miro Cerar z ljubljanske pravne fakultete je v Odmevih povedal, da je zakonsko določen postopek izbire vodstva KPK-ja "v nekem uradniškem smislu zagotovo ustrezen", a po njegovem mnenju ravno zdajšnji primer dokazuje, da je "morda preveč orientiran na neke pravno-formalne vidike in komisijo premalo spodbuja, da preuči tudi širše okoliščine kandidatur".

"Pomemben je tudi sam videz nepristranskosti"
Prepričan je, da je predsednik države - ki ima zadnjo besedo pri odločanju - tisti, ki se mora bolj posvetiti primernosti kandidatov. "Tukaj ima on možnost ali celo dolžnost neke politične presoje, kajti gre za tako pomembno funkcijo, na kateri pogosto presojajo tudi koruptivna ali potencialno koruptivna dejanja političnih funkcionarjev," je opozoril.

Poudaril je tudi, da ne gre le zato, ali je lahko Štefanec kot predsednik KPK-ja dovolj neodvisen in nepristranski glede politikov, ki jih bo obravnaval v postopkih, pač pa mora tudi "ustvarjati videz take neodvisnosti in nepristranskosti".

Kaj bi poreklo ustavno sodišče?
Tako Cerar kot Pirnat se strinjata, da bi strankarsko delovanje kandidata zbujalo dvom o njegovi nepristranskosti. Cerar meni, da je bilo že imenovanje neprimerno, saj je močno okrnjen ta "videz" neodvisnosti in nepristranskosti, Pirnat pa meni, da so bile današnje reakcije - zlasti politike - na donedavno članstvo Štefaneca v PS-ju pretirane.

"Ne moremo izvajati lova na čarovnice zgolj zaradi političnega prepričanja, razlogi bi morali biti bolj oprijemljivi," je prepričan. Med mogoče razloge tako sam prišteva "vsaj aktivno članstvo ali zasedanje funkcij v stranki" in podobno. "Če politika meni, da člani stranke ne morejo biti na teh funkcijah, naj to zapiše v zakon. Pa bomo videli, ali bo to zdržalo na ustavnem sodišču," je še dejal Pirnat.

Cerar pravi, da bo Štefanec, če bo ostal na tej funkciji, imel možnost, da z delom dokaže, da se trenutno okrnjeni videz neodvisnosti in nepristranskosti lahko bistveno izboljša ter da lahko sam deluje tudi povsem korektno, zakonito in učinkovito. "Ampak popotnica je izredno slaba, saj vzdušje v politiki in javnosti v smislu, da je ta funkcija zdaj problematična, kaže na to, da bo moral predsednik KPK-ja temeljito razmisliti, ali naj vztraja pri tej odločitvi ali ne," je prepričan Cerar.

Vsebinske utemeljitve za Štefaneca ni bilo
Izbirna komisija, ki je predsedniku republike Borutu Pahorju v imenovanje za predsednika KPK-ja predlagala Borisa Štefaneca, za svojo odločitev ni podala vsebinske utemeljitve, saj je pojasnila, da člani "svojega mnenja oz. vsebine postopka niso dolžni utemeljevati". Tako tudi v zapisnikih sej ni utemeljitve, zakaj so se izmed 10 kandidatov, ki so izpolnjevali formalne pogoje za predsednika KPK-ja, odločili predlagati Štefaneca.

Poleg o podpori Štefanecu, katerega kandidaturo je kot primerno ocenilo vseh pet članov komisije, je izbirna komisija odločala tudi o primernosti kandidature Jurija Fermeta - za primernost njegove kandidature sta glasovala dva člana, proti pa so bili trije.